ZAKAJ SO NOBELOVE NAGRADE ZA ZNANSTVENE DOSEŽKE TAKO ODMEVNE V JAVNOSTI?

Gre za najvišje nagrade v znanosti in imajo veliko simbolno vrednost za njihove dobitnike.  Nekateri strokovnjaki sicer pravijo, da je največji dosežek t.i. epinomizacija znanstvenega odkritja, t.j., da neko znanstveno odkritje dobi ime po njegovem izumitelju in ostane tako zapisan v zgodovini znanosti.  Tu gre za nek zelo spontan poklon znanstvenikov največjim duhovom znanosti in se  zgodi največkrat šele v nekem daljšem obdobju, po smrti znanstvenikov. Podeljevanje Nobelovih nagrad znanstvenikom pa je nek zelo institucionaliziran in ritualiziran proces nominacije in nagrajevanja uglednih znanstvenikov še za časa njihovega  življenja. Ne gre za post-humno  znanstvene nagrado. Večina dobitnikov teh najvišjih znanstvenih nagrad je še zelo aktivno na področju njihovega raziskovanja.  Čeprav se med raznovrstnimi kritikami pojavljajo očitki, da starost nagrajencev previsoka (podobno kot obstajajo kritike glede prevlade moških, prevlade znanstvenikov iz najbolj razvitih znanstvenih okolij), je tudi res, da so bili v pogosto nosilci teh najvišjih nagrad tudi zelo mladi znanstveniki (v vsem času podeljevanja jih je bilo celo 8 mlajših od 33 let).

 

KAKŠNO VLOGO IGRAJO NOBELOVE NAGRADE V ZNANOSTI?

S temi nagradami se da priznanje znanstveni eliti. Treba pa jih je razumeti kot odraz tekmovalnosti v podsistemu znanosti nasploh. Angleška sociologinja znanosti Harriet Zuckerman, ki se je veliko ukvarjala z  naravo in funkcijo sistema znanstvenega nagrajevanja, jih je označila kot »ultra znanstvene nagrade«. Zaradi odmevnosti v javnosti in popularizacije (Nobelove nagrade v znanosti kot nagrade Oskar za film), včasih po krivici  potisnejo v ozadje  številne druge, ravno tako prestižne mednarodne  znanstvene nagrade.  Ne smemo pozabiti, da je sistem znanosti eden najbolj tekmovalnih družbenih podsistemov. Ena ključnih motivacij vsakogar, ki se poda v znanost, je tudi, da  bi bili rezultati njegovega dela pripoznani in nagrajeni s strani njegovih profesionalnih kolegov. Tako deluje tudi celotni sistem znanosti: na vseh ravneh ima zelo razdelane mehanizme ocenjevanja (bibliometrija, ekspertne ocene, itd.), pravila profesionalnega napredovanja in tudi nagrajevanja. V znanosti so nastale krilatice, kot je  »publiciraj ali crkni« (»publish or perish«), »winners take all«, itd. Skratka, zelo tekmovalni sistem, v okviru katerega vrh dosežejo samo izjemni posamezniki ali – danes – raziskovalne skupine.     

 

KDO  JE DAL POBUDO ZA PODELITEV  TEH NAGRAD IN KAKŠNI SO DANES POSTOPKI NOMINACIJE IN IZBIRE   NOBELOVIH NAGRAJENCEV?

Glede pobude, o tem niti ni potrebno veliko izgubljati besed. Nagrade nosijo ime po znanem švedskem inovatorju in industrialcu  Alfredu Nobelu.  Alfred Nobel je bil uspešen izumitelj in industrialec, ki je  večino svojega premoženja po svoji smrti namenil skladu, ki naj bi nagrajeval znanstvenike s področja kemije, fizike, fiziologije in medicine, razen tega pa še največjim dosežkom na področju književnosti in doseganja svetovnega miru. Njegova želja v oporoki je bila, da bi bili nagrajeni za svoje dosežke tisti znanstveniki, katerih znanstvena odkritja najbolj koristijo človeštvu. Nagrade so se začele podeljevati od leta 1900 naprej. V znanosti se Nobelove nagrade podeljujejo posameznim raziskovalcem (do sedaj podeljenih 900  nagrad), nagrade za mir se podeljujejo tudi organizacijam (do sedaj podeljenih 23 nagrad organizacijam). Danes upravlja s tem skladom posebni  odbor, ki skrbi za finančne in administrativne zadeve, medtem ko za postopke nominacije in izbiro znanstvenikov skrbijo različne akademske inštitucije na Švedskem: Švedska kraljeva akademija znanosti za fiziko in kemijo, pa tudi za ekonomijo;  Karolinska inštitut za medicino in fiziologijo;

Postopek nominacije in podelitev nagrad je na nek način zelo standardiziran. Akademije določijo posebne odbore, ki skrbijo za nominacijo in izbor kandidatov. Člani teh odborov se menjajo na vsake tri leta. Približno eno leto pred proglasitvijo nagrajencev začnejo s postopkom nominacije. Nominirajo lahko  člani akademij na Švedskem, ki so pristojne za podelitev Nobelovih nagrad,  člani odborov za Nobelove nagrade, ki so jih imenovale akademske institucije, izbrano akademsko osebje iz skandinavskih in tudi drugih univerz, tudi bivši Nobelovi nagrajenci na danem znanstvenem področju. Proces nominacije je zaključen januarja. Sledi postopek, ki je v rokah odbora, ki izbere ožji krog kandidatov za nagrado. Pri tem se opira na številna ekspertna telesa. Na temelju poročil, ki vsebujejo ožji krog kandidatov, akademije izberejo dobitnike nagrad. Razglasijo jih v oktobru, slavnostna podelitev poteka v Stokholmu,  10. decembra.  Največ kritike v tem postopku nominacije in izbora kandidatov za nagrado ni morda deležno toliko dejstvo, da vse poteka zunaj javnosti, temveč to, da se vse informacije o postopkih nominacije in izbora podvržene tajnosti 50 let. Šele po 50. letih se lahko razkrijejo. Številni kritiki takšno zahtevo obravnavajo kot zastarelo in predlagajo večjo transparentnost.

 

ALI JE NA PODROČJU PODELJEVANJA  NAGRAD SKOZI NJENO VEČ KOT STO LET DOLGO ZGODOVINO PRIHAJALO DO SPREMEMB?

Alfred Nobel v svoji oporoki ni omenjal nagrade za ekonomijo. Nagrade za področje ekonomije se podeljujejo šele od leta 1969 naprej. Takrat je Švedska banka ob svoji tristoletnici v spomin na Alfreda Nobela vložila v Nobelov sklad ustrezno glavnico in predlagala odboru za Nobelove nagrade, da se k znanstvenim področjem doda tudi ekonomija. Okrog podeljevanja nagrad za ekonomijo je največ kontroverznih stališč.

Veliko razprav je deležno tudi dejstvo, da že Nobel ni med svoje želje v oporoki zapisal nagrajevanja matematikov. V zvezi s tem so ponujajo bolj ali manj resne razlage:

1. humorna: njegova žena ga je varala s takrat znanim matematikom.

2. zdravorazumska:  matematika se mu je zdela zaradi abstraktnosti premalo koristna.

3. najbolj   verjetna: zanj je bila matematika univerzalni temelj (jezik) vseh drugih naravoslovnih disciplin.

 

KAJ OD TEGA, KAR SI JE  NOBEL V SVOJI OPOROKI ZAŽELEL, JE ZARADI RAZVOJA ZNANOSTI DANES VEDNO TEŽJE URESNIČEVATI OZIROMA TEMU NI MOGOČE POVSEM SLEDITI?

1. Nobelova želja je bila, da bi znanstveniki dobili nagrado za odkritja ne starejša od enega leta.  Novejši razvoj znanosti postavlja ta pravila na glavo. Dolgoročnega pomena odkritij v znanosti ni možno ocenjevati na kratki rok. Danes postaja vedno bolj običajno, da dobijo znanstveniki nagrado več desetletij po tem odkritju.

2.  Za isto znanstveno odkritje lahko dobijo  nagrado zgolj trije znanstveniki istočasno. To je v pogojih današnje kolektivizacije znanosti  restriktivni pristop.  Zanimiv podatek je, da povprečno število nagrajencev za isti znanstveni dosežek v zadnjih desetletjih skokovito narašča.

3. Nobel je bil prepričan, da znanost lahko koristi človeštvu, če so njeni rezultati javno dostopni. Temu Nobelovemu  pričakovanju se v današnjem času, ko so številni rezultati znanosti vedno manj javno dostopni, ne bi smeli izneveriti.

 

KOLIKO SO UPRAVIČENE KRITIKE, DA TUDI V NOMINACIJI IN PODELJEVANJU NOBELOVIH NAGRAD (TAKO KOT V ŠTEVILNIH DRUGIH SISTEMIH ZNANSTVENEGA OCENJEVANJA) OBSTAJAJO PRISTRANOSTI ?

Na to temo je bilo že veliko napisanega.  Obstajajo najrazličnejši očitki glede izbora Nobelovih nagrajencev. Naj jih samo nekaj omenim:

1. apriorno dajanje prednosti znanstvenikom, ki prihajajo iz najbolj razvitih.  Po enem izmed podatkov ima Univerza v Cambridgu  več lavreatov kot katerakoli druga država;

2. kljub izjemnim dosežkom  naj bi bili predstavniki mlajše generacije znanstvenikov diskriminirani. V tem primeru naj bi vlogo odigral  t.i. Matejev efekt.

3.   med nagrajenci je malo predstavnic ženskega spola (822 moških in 48  žensk).

4. pri izboru naj bi se premalo upoštevalo kriterij uporabnosti znanstvenega okritja. S tem naj bi se zanemarjalo koristne znanstvene izume na račun temeljnih znanstvenih odkritij, za katere ni mogoče v celoti oceniti njihovo  aplikativno dimenzijo.

Za zaključek: Glede pritrjevanja  vseh očitanih pristranosti moramo biti previdni. Sam bi težko dal nek enoznačen zaključek.   Vsekakor se nekaj zelo pozitivnega v današnji znanosti. Ne igrajo vloge samo pri razvoju znanosti same, temveč zlasti pri njenem umeščanju v družbeni prostor.

 

Pripravil: red. prof. dr. Franc Mali, FDV, Katedra za kulturologijo, Center za proučevanje znanosti

 

Fotografija: http://Photograph: JonathunderMedal: Erik Lindberg (1873-1966) - Derivative of File:NobelPrize.JPG