Guinessova knjiga rekordov 2017

Izšla je nova Guinnessova knjiga rekordov 2017 z več kot 4000 rekordi.



Skorajda vsak nosi v sebi tiho željo biti vpisan v knjigo rekordov, kar predstavlja dobiti večni zapis v zgodovino. Tako se mnogi lotevajo vseh mogočih reči, v katerih želijo biti najboljši, največji. V novi Guinessovi knjigi rekordov je  več kot 4000 rekordov, med katerimi so nekateri prenovljeni, drugi popolnoma novi. 

 

Lov za nenavadnimi rekordi

Kljub visoki številki rekordov, pa ni enostavno biti najboljši na enem področju in v eni stvari. Treba je biti izjemen. Izjemen v spretnostih, izjemen v športnih dosežkih, izjemen  tudi v ustvarjalnosti. Nekateri, kot so vrhunski športniki, imajo talent, s katerim se zapišejo med rekorderje, spet drugi pa Guinnessov rekord lahko dosežejo tudi s svojo inovativnostjo. V želji po lovu na rekord nekateri v dokazovanju svojih spretnosti v nenavadnih okoliščinah, z nenavadnimi dejanji ogrožajo tudi svoje življenje. Tako najnovejša izdaja najslavnejše knjige na svetu, opisuje najdaljše gorenje celotnega telesa, predstavi moža, ki je postavil rekord v hoji po rokah z nogometno žogo med nogami, največjega živečega psa.

 

V novi knjigi rekordov najdemo tudi 21 slovenskih

Veliko športnih in vzdržljivostnih, ki so jih prispevali tudi Martin Strel, Tina Maze, Tomaž Humar. Kljub majhnosti naše države imamo nekaj rekordov v kategoriji največji. V Sloveniji sta bila izdelana največji kres in največji adventni venec, organizirano je bilo največje zborovanje harmonik, pohvalimo se lahko z največjim jamskim gradom, v Guinnessovo knjigo rekordov pa se je vpisalo tudi najstarejše glasbilo, koščena piščal. Letos se je tem rekordom med drugimi pridružila tudi slovenska čokolada z največjo površino.

 

V knjigo rekordov se lahko vpiše vsak

Ljudje smo izjemni tudi s čokolado in ostalimi nenavadnimi idejami ter s številnimi sposobnostmi. Knjigo rekordov, v katero se lahko vpiše vsakdo, bi lahko tako opisali tudi kot najbolj ljudsko knjigo na svetu, v kateri pa svoje mesto najdejo tudi živali.

 

Foto: http://www.guinnessworldrecords.com/2017

 

Mati Terezija, svetnica

Po dveh s strani rimokatoliške cerkve priznanih čudežih je mati Terezija 4.9. postala svetnica.



»Ubogi ne potrebujejo našega sočutja, ampak našo pomoč!« je znamenit stavek, ki ga je večkrat izrekla Mati Terezija. Dobrotnica, ki je osvojila srca milijonov ljudi po vsem svetu, je s svojimi izrednimi vrlinami postala ikona, skorajda fenomen. Nekateri se sprašujejo, ali je bila izjemna oseba mehkega srca, ki ob strahotnem življenju ljudi na ulicah Kalkute ni ostalo ravnodušno ali pa gre le za mit o dobrotnici, v katerem jo določene polemične razprave označujejo za fanatično versko navdušenko. Vprašanje ostaja odrto, vsekakor pa gre za eno največjih osebnosti, živečih v dvajsetem stoletju, za izjemno ženo, ki je svoje življenje predala misijonarskemu delu.

 

Mati Terezija je živela med ubogimi

 

Albanskim staršem v Skopju rojeno mati Terezijo je notranji glas popeljal na najrevnejše predele sveta. Na umazane ulice Kalkute, kjer svoje mesto najdejo socialno najšibkejši. Živela je med njimi. Med bolehnimi brezdomci, med gobavci in osirotelimi otroki. Ni je bilo strah za lastno življenje, želela je le pomagati. Med drugim je odprla dom za zapuščene otroke, dom za gobavce, priskrbela mobilne ambulante. Ustanovila je skupnost misijonark ljubezni, ki še danes ohranjajo njeno sporočilo in nadaljujejo njeno delo. Misijonarke ljubezni so prisotne tudi v Sloveniji. 

 

Med drugim je dobila tudi Nobelovo nagrado za mir

 

Njeno delo ji je prineslo številne nagrade za humanost, za izjemen čut do sočloveka, za bratstvo med narodi, najodmevnejša pa je bila Nobelova nagrada za mir. Ta je njen sloves ponesla v vse kotičke sveta, tudi tja, kjer je bila do tedaj še nepoznana. Pokojni papež Janez Pavel II. jo je leta 2003 razglasil za blaženo.

 

Da je lahko postala svetnica, so ji morali priznati dva čudeža

 

Ob priznanju čudeža, ki se je v letu 2015 zgodil v Braziliji, ko se je bolnik z neozdravljivimi tumorji obrnil po pomoč k materi Tereziji in nenadno ozdravel, je Papež Frančišek svetovni javnosti potrdil, da bo razglašena tudi za svetnico.

 

Dan pred obletnico smrti je postala svetnica

 

5. september je obletnica njene smrti. In z letošnjo, 19. obletnico smrti, je mati Terezija postala svetnica. Razglasitev v Rimu se je emocionalno dotaknila milijonov ljudi po vsem svetu.

 

Fotografija: https://en.wikipedia.org/wiki/Mother_Teresa#/media/File:MotherTeresa_094.jpg

Mesojedke lahko prebavijo tudi sesalce!

Tudi v Sloveniji uspevajo mesojede rastline iz rodu rosik!

V oddaji Dobro jutro smo se tokrat posvetili mesojedim rastlinam, ki so atraktivne, poznati pa je potrebno nekaj trikov, ki bodo pripomogli k temu, da se bodo vaše mesojede rastline obdržale. Mesojede rastline nam je prestavila Mateja Mavec iz Arboretuma Volčji Potok, kjer si lahko ogledate tudi razstavo mesojedih rastlin. O mesojedkah je zapisala:  . 

 

"Med mesojedimi rastlinami prav gotovo najbolj izstopajo severnoameriške vrčkovke in azijske vrčnice, za katere je znano, da poleg muh včasih prebavijo tudi kakšnega manjšega sesalca. Spodnji del vrčka vsebuje tekočino, ki plen omrtviči, pozneje pa se tu začno izločati rastlinski prebavni sokovi, s katerimi rastlina razkroji žival in iz nje vsrka hranila (zlasti dušik), ki so za obstoj življenjskega pomena. Žuželki v ustje upognjene dlačice onemogočijo, da bi splezala proti vrhu in se rešila iz “gobca” tihega rastlinskega plenilca.

 

V teh pasivnih pasteh v vrečke oblikovanih mesojedk se nahaja veliko več plena kot pri muholovkah, ki že zaradi bodičastih listov vzbujajo občutek večje nevarnosti. Za razliko od vrčkovk in vrčnic imajo muholovke “aktivno” past v obliki listov, ki so zasnovani kot školjka – past se sicer zapre že v šestdesetinki sekunde, vendar potrebuje muholovka tudi do dve uri, da se povsem stisne, in kak dan, da prebavi žuželkine sokove. Bodice, ki obdajajo vsako polovico lista, se sklenejo in nič hudega sluteča žrtev se mimogrede znajde v zaporu, iz katerega ni rešitve.

 

Omeniti velja tudi mesojede rastline iz rodu rosik, ki jih lahko najdemo tudi v Sloveniji. Med okoli sto različnimi vrstami rosik uspevajo pri nas okroglolistna, dolgolistna in srednja rosika. Tudi pri tej manjši mesojedi rastlini so listi pokriti z dlačicami, na katerih se nahaja lepljiva tekočina, ki daje vtis jutranje rose (od tod tudi njihovo ime). Najpogostejši plen teh rastlin so komarji, zato jih ponavadi najdemo v močvirnatih predelih, kot je npr. Ljubljansko barje.

 

Čeprav je na svetu okrog 600 vrst mesojedih rastlin, imamo v Arboretumu na vpogled tiste najbolj znamenite in opazne primerke, ki vam bodo zagotovo ostali v spominu."

 

Fotografija je simbolična: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=11494&picture=carnivorous-plant