O čem poje Despacito?

Naslov Despacito pomeni »zelo počasi



Letošnje poletje nas je popolnoma zasvojila pesem Despacito. O čem pa govori? Naslov Despacito pomeni »zelo počasi«. Besedilo je precej žgečkljive narave in pripoveduje o fantu, ki nagovarja postavno dekle, jo vabi k plesu in si želi, da bi z njo preživel vroče trenutke.

 

Pesem se začne z »Veš, da te že nekaj časa opazujem. Še danes moram plesati s teboj. Videl sem, da me kličeš s pogledom, pokaži mi pravo pot.«

 

Refren pa pravi: »Zelo počasi. Želim vonjati tvoj vrat zelo počasi. Pusti mi, naj ti povem stvari na uho, da se jih spomniš, če ne boš z menoj. Zelo počasi, želim te sleči s poljubi zelo počasi, podpisati se na stene tvojega labirinta in iz tvojega telesa narediti cel rokopis. Želim videti ples tvojih las, želim biti tvoj ritem, da pokažeš mojim ustom svoje najljubše kraje. Dovoli mi, da prečkam tvoje nevarne predele, dokler ne izvabim tvojih krikov in ne pozabiš svojega priimka.«

 

Za vse ljubitelje pesmi DESPACITO pa še prevod, ki so ga pripravili v jezikovnem centru Lingula:

Sí, sabes que ya llevo un rato mirándote

tengo que bailar contigo hoy.

Vi que tu mirada ya estaba llamándome

muéstrame el camino que yo voy.

 

Tú, tú eres el imán y yo soy el metal.

Me voy acercando y voy armando el plan.

Sólo con pensarlo se acelera el pulso.

 

Ya, ya me está gustando más de lo normal,

Todos mis sentidos van pidiendo más.

Esto hay que tomarlo sin ningún apuro.

 

Despacito, quiero respirar tu cuello despacito.

Deja que te diga cosas al oído

para que te acuerdes si no estás conmigo.

 

Despacito, quiero desnudarte a besos despacito.

Firmo en las paredes de tu laberinto

y hacer de tu cuerpo todo un manuscrito.

 

(Sube, sube, sube, sube, sube)

 

Quiero ver bailar tu pelo, quiero ser tu ritmo,

que le enseñes a mi boca  tus lugares favoritos.

Déjame sobrepasar tus zonas de peligro

hasta provocar tus gritos y que olvides tu apellido.

 

Si te pido un beso, ven, dámelo,

yo sé que estás pensándolo.

Llevo tiempo intentándolo,

mami, esto es dando y dándolo.

 

Sabes que tu corazón conmigo te hace

bang-bang.

Sabes que esa beba está buscando de mi

bang-bang.

 

Ven, prueba de mi boca para ver cómo te sabe.

 

Quiero, quiero, quiero ver cuánto amor a ti te cabe.

Yo no tengo prisa, yo me quiero dar el viaje.

Empecemos lento, después salvaje.

 

Pasito a pasito, suave suavecito

nos vamos pegando, poquito a poquito.

Cuando tú me besas con esa destreza,

veo que eres malicia con delicadeza.

 

Pasito a pasito, suave suavecito

nos vamos pegando, poquito a poquito.

Y es que esa belleza es un rompecabezas pero pa' montarlo aquí tengo la pieza.

Despacito,  quiero respirar tu cuello despacito,

Deja que te diga cosas al oído

para que te acuerdes si no estás conmigo. Despacito, quiero desnudarte a besos despacito.

Firmo en las paredes de tu laberinto

y hacer de tu cuerpo todo un manuscrito.

 

(Sube, sube, sube, sube, sube)

 

Quiero ver bailar tu pelo, quiero ser tu ritmo,

que le enseñes a mi boca tus lugares favoritos.

Déjame sobrepasar tus zonas de peligro

hasta provocar tus gritosy que olvides tu apellido.

 

Despacito, vamo' a hacerlo en una playa en Puerto Rico

hasta que las olas griten "¡Ay, Bendito!"

Para que mi sello se quede contigo.

¡Bailalo!

 

Pasito a pasito, suave suavecito

nos vamos pegando, poquito a poquito

que le enseñes a mi boca tus lugares favoritos.

 

Pasito a pasito, suave suavecito

nos vamos pegando, poquito a poquito

hasta provocar tus gritos y que olvides tu apellido.

 

Des-pa-cito

 

Ja, veš, da te že nekaj časa opazujem,

še danes moram plesati s teboj.

Videl sem, da me tvoj pogled kliče,

pokaži mi pravo pot.

 

Ti, ti si magnet in jaz sem kovina.

Približujem se ti in že kujem načrt.

Že ob sami misli se mi pospeši utrip.

 

In že mi je bolj všeč kot običajno,

vsi moji čuti prosijo za več.

To je treba narediti brez naglice.

 

Zelo počasi, želim vonjati tvoj vrat zelo počasi.

Pusti mi, naj ti povem stvari na uho,

da se jih spomniš, če ne boš z menoj.

 

Zelo počasi, želim te sleči s poljubi zelo počasi.

Podpisati se na stene tvojega labirinta

in narediti iz tvojega telesa cel rokopis.

 

(Dajmo, dajmo, dajmo, dajmo, dajmo)

 

Želim videti ples tvojih las, želim biti tvoj ritem,

da pokažeš mojim ustom svoje najljubše kraje.

Dovoli mi, da prečkam tvoje nevarne predele,

dokler ne izvabim tvojih krikov

in ti pozabiš svoj priimek.

 

Če te prosim za poljub, daj mi ga,

jaz vem, da misliš nanj.

Že nekaj časa poskušam,

punca, to je daj, daj mi ga.

 

Veš, da tvoje srce z menoj dela

bum-bum.

Veš, da ta punčka išče pri meni

bum-bum.

 

Pridi, poskusi pri meni usta, da vidiš, kakšnega so okusa.

Želim, želim, želim videti, koliko ljubezni gre v tebe.

Meni se ne mudi, želim si iti na potovanje.

Začniva počasi, nato divje.

 

Korak za korakom, nežno, zelo nežno

se bova zlepila, malo po malo.

Ko me ti spretno poljubiš,

vidim, da si prefinjena porednica.

 

Korak za korakom, nežno, zelo nežno

se bova zlepila, malo po malo.

Pa saj ta lepota je prava sestavljanka,

a da bi jo sestavil, imam tukaj košček.

Zelo počasi, želim vonjati tvoj vrat zelo počasi.

Pusti mi, naj ti povem stvari na uho,

da se jih spomniš, če ne boš z menoj.

Zelo počasi, želim te sleči s poljubi zelo počasi.

Podpisati se na stene tvojega labirinta

in narediti iz tvojega telesa cel rokopis.

 

(Dajmo, dajmo, dajmo, dajmo, dajmo)

 

Želim videti ples tvojih las, želim biti tvoj ritem,

da pokažeš mojim ustom svoje najljubše kraje.

Dovoli mi, da prečkam tvoje nevarne predele,

dokler ne izvabim tvojih krikov

in da pozabiš svoj priimek.

 

Zelo počasi, dajva to početi na plaži v Portoriku,

dokler še valovi ne zakričijo »Ah, Blagoslovljeni!«, da moj pečat ostane s teboj.

Zaplešiva!

 

Korak za korakom, nežno, zelo nežno

se bova zlepila, malo po malo,

da pokažeš mojim ustom svoje najljubše kraje.

 

Korak za korakom, nežno, zelo nežno

se bova zlepila, malo po malo,

dokler ne izvabim tvojih krikov in da pozabiš svoj priimek.

Zelo po-ča-si

 

Zanimivo: ozadje Nobelovih nagrad

Gre za najvišje nagrade v znanosti, ki imajo tudi veliko simbolno vrednost!



 

ZAKAJ SO NOBELOVE NAGRADE ZA ZNANSTVENE DOSEŽKE TAKO ODMEVNE V JAVNOSTI?

Gre za najvišje nagrade v znanosti in imajo veliko simbolno vrednost za njihove dobitnike.  Nekateri strokovnjaki sicer pravijo, da je največji dosežek t.i. epinomizacija znanstvenega odkritja, t.j., da neko znanstveno odkritje dobi ime po njegovem izumitelju in ostane tako zapisan v zgodovini znanosti.  Tu gre za nek zelo spontan poklon znanstvenikov največjim duhovom znanosti in se  zgodi največkrat šele v nekem daljšem obdobju, po smrti znanstvenikov. Podeljevanje Nobelovih nagrad znanstvenikom pa je nek zelo institucionaliziran in ritualiziran proces nominacije in nagrajevanja uglednih znanstvenikov še za časa njihovega  življenja. Ne gre za post-humno  znanstvene nagrado. Večina dobitnikov teh najvišjih znanstvenih nagrad je še zelo aktivno na področju njihovega raziskovanja.  Čeprav se med raznovrstnimi kritikami pojavljajo očitki, da starost nagrajencev previsoka (podobno kot obstajajo kritike glede prevlade moških, prevlade znanstvenikov iz najbolj razvitih znanstvenih okolij), je tudi res, da so bili v pogosto nosilci teh najvišjih nagrad tudi zelo mladi znanstveniki (v vsem času podeljevanja jih je bilo celo 8 mlajših od 33 let).

 

KAKŠNO VLOGO IGRAJO NOBELOVE NAGRADE V ZNANOSTI?

S temi nagradami se da priznanje znanstveni eliti. Treba pa jih je razumeti kot odraz tekmovalnosti v podsistemu znanosti nasploh. Angleška sociologinja znanosti Harriet Zuckerman, ki se je veliko ukvarjala z  naravo in funkcijo sistema znanstvenega nagrajevanja, jih je označila kot »ultra znanstvene nagrade«. Zaradi odmevnosti v javnosti in popularizacije (Nobelove nagrade v znanosti kot nagrade Oskar za film), včasih po krivici  potisnejo v ozadje  številne druge, ravno tako prestižne mednarodne  znanstvene nagrade.  Ne smemo pozabiti, da je sistem znanosti eden najbolj tekmovalnih družbenih podsistemov. Ena ključnih motivacij vsakogar, ki se poda v znanost, je tudi, da  bi bili rezultati njegovega dela pripoznani in nagrajeni s strani njegovih profesionalnih kolegov. Tako deluje tudi celotni sistem znanosti: na vseh ravneh ima zelo razdelane mehanizme ocenjevanja (bibliometrija, ekspertne ocene, itd.), pravila profesionalnega napredovanja in tudi nagrajevanja. V znanosti so nastale krilatice, kot je  »publiciraj ali crkni« (»publish or perish«), »winners take all«, itd. Skratka, zelo tekmovalni sistem, v okviru katerega vrh dosežejo samo izjemni posamezniki ali – danes – raziskovalne skupine.     

 

KDO  JE DAL POBUDO ZA PODELITEV  TEH NAGRAD IN KAKŠNI SO DANES POSTOPKI NOMINACIJE IN IZBIRE   NOBELOVIH NAGRAJENCEV?

Glede pobude, o tem niti ni potrebno veliko izgubljati besed. Nagrade nosijo ime po znanem švedskem inovatorju in industrialcu  Alfredu Nobelu.  Alfred Nobel je bil uspešen izumitelj in industrialec, ki je  večino svojega premoženja po svoji smrti namenil skladu, ki naj bi nagrajeval znanstvenike s področja kemije, fizike, fiziologije in medicine, razen tega pa še največjim dosežkom na področju književnosti in doseganja svetovnega miru. Njegova želja v oporoki je bila, da bi bili nagrajeni za svoje dosežke tisti znanstveniki, katerih znanstvena odkritja najbolj koristijo človeštvu. Nagrade so se začele podeljevati od leta 1900 naprej. V znanosti se Nobelove nagrade podeljujejo posameznim raziskovalcem (do sedaj podeljenih 900  nagrad), nagrade za mir se podeljujejo tudi organizacijam (do sedaj podeljenih 23 nagrad organizacijam). Danes upravlja s tem skladom posebni  odbor, ki skrbi za finančne in administrativne zadeve, medtem ko za postopke nominacije in izbiro znanstvenikov skrbijo različne akademske inštitucije na Švedskem: Švedska kraljeva akademija znanosti za fiziko in kemijo, pa tudi za ekonomijo;  Karolinska inštitut za medicino in fiziologijo;

Postopek nominacije in podelitev nagrad je na nek način zelo standardiziran. Akademije določijo posebne odbore, ki skrbijo za nominacijo in izbor kandidatov. Člani teh odborov se menjajo na vsake tri leta. Približno eno leto pred proglasitvijo nagrajencev začnejo s postopkom nominacije. Nominirajo lahko  člani akademij na Švedskem, ki so pristojne za podelitev Nobelovih nagrad,  člani odborov za Nobelove nagrade, ki so jih imenovale akademske institucije, izbrano akademsko osebje iz skandinavskih in tudi drugih univerz, tudi bivši Nobelovi nagrajenci na danem znanstvenem področju. Proces nominacije je zaključen januarja. Sledi postopek, ki je v rokah odbora, ki izbere ožji krog kandidatov za nagrado. Pri tem se opira na številna ekspertna telesa. Na temelju poročil, ki vsebujejo ožji krog kandidatov, akademije izberejo dobitnike nagrad. Razglasijo jih v oktobru, slavnostna podelitev poteka v Stokholmu,  10. decembra.  Največ kritike v tem postopku nominacije in izbora kandidatov za nagrado ni morda deležno toliko dejstvo, da vse poteka zunaj javnosti, temveč to, da se vse informacije o postopkih nominacije in izbora podvržene tajnosti 50 let. Šele po 50. letih se lahko razkrijejo. Številni kritiki takšno zahtevo obravnavajo kot zastarelo in predlagajo večjo transparentnost.

 

ALI JE NA PODROČJU PODELJEVANJA  NAGRAD SKOZI NJENO VEČ KOT STO LET DOLGO ZGODOVINO PRIHAJALO DO SPREMEMB?

Alfred Nobel v svoji oporoki ni omenjal nagrade za ekonomijo. Nagrade za področje ekonomije se podeljujejo šele od leta 1969 naprej. Takrat je Švedska banka ob svoji tristoletnici v spomin na Alfreda Nobela vložila v Nobelov sklad ustrezno glavnico in predlagala odboru za Nobelove nagrade, da se k znanstvenim področjem doda tudi ekonomija. Okrog podeljevanja nagrad za ekonomijo je največ kontroverznih stališč.

Veliko razprav je deležno tudi dejstvo, da že Nobel ni med svoje želje v oporoki zapisal nagrajevanja matematikov. V zvezi s tem so ponujajo bolj ali manj resne razlage:

1. humorna: njegova žena ga je varala s takrat znanim matematikom.

2. zdravorazumska:  matematika se mu je zdela zaradi abstraktnosti premalo koristna.

3. najbolj   verjetna: zanj je bila matematika univerzalni temelj (jezik) vseh drugih naravoslovnih disciplin.

 

KAJ OD TEGA, KAR SI JE  NOBEL V SVOJI OPOROKI ZAŽELEL, JE ZARADI RAZVOJA ZNANOSTI DANES VEDNO TEŽJE URESNIČEVATI OZIROMA TEMU NI MOGOČE POVSEM SLEDITI?

1. Nobelova želja je bila, da bi znanstveniki dobili nagrado za odkritja ne starejša od enega leta.  Novejši razvoj znanosti postavlja ta pravila na glavo. Dolgoročnega pomena odkritij v znanosti ni možno ocenjevati na kratki rok. Danes postaja vedno bolj običajno, da dobijo znanstveniki nagrado več desetletij po tem odkritju.

2.  Za isto znanstveno odkritje lahko dobijo  nagrado zgolj trije znanstveniki istočasno. To je v pogojih današnje kolektivizacije znanosti  restriktivni pristop.  Zanimiv podatek je, da povprečno število nagrajencev za isti znanstveni dosežek v zadnjih desetletjih skokovito narašča.

3. Nobel je bil prepričan, da znanost lahko koristi človeštvu, če so njeni rezultati javno dostopni. Temu Nobelovemu  pričakovanju se v današnjem času, ko so številni rezultati znanosti vedno manj javno dostopni, ne bi smeli izneveriti.

 

KOLIKO SO UPRAVIČENE KRITIKE, DA TUDI V NOMINACIJI IN PODELJEVANJU NOBELOVIH NAGRAD (TAKO KOT V ŠTEVILNIH DRUGIH SISTEMIH ZNANSTVENEGA OCENJEVANJA) OBSTAJAJO PRISTRANOSTI ?

Na to temo je bilo že veliko napisanega.  Obstajajo najrazličnejši očitki glede izbora Nobelovih nagrajencev. Naj jih samo nekaj omenim:

1. apriorno dajanje prednosti znanstvenikom, ki prihajajo iz najbolj razvitih.  Po enem izmed podatkov ima Univerza v Cambridgu  več lavreatov kot katerakoli druga država;

2. kljub izjemnim dosežkom  naj bi bili predstavniki mlajše generacije znanstvenikov diskriminirani. V tem primeru naj bi vlogo odigral  t.i. Matejev efekt.

3.   med nagrajenci je malo predstavnic ženskega spola (822 moških in 48  žensk).

4. pri izboru naj bi se premalo upoštevalo kriterij uporabnosti znanstvenega okritja. S tem naj bi se zanemarjalo koristne znanstvene izume na račun temeljnih znanstvenih odkritij, za katere ni mogoče v celoti oceniti njihovo  aplikativno dimenzijo.

Za zaključek: Glede pritrjevanja  vseh očitanih pristranosti moramo biti previdni. Sam bi težko dal nek enoznačen zaključek.   Vsekakor se nekaj zelo pozitivnega v današnji znanosti. Ne igrajo vloge samo pri razvoju znanosti same, temveč zlasti pri njenem umeščanju v družbeni prostor.

 

Pripravil: red. prof. dr. Franc Mali, FDV, Katedra za kulturologijo, Center za proučevanje znanosti

 

Fotografija: http://Photograph: JonathunderMedal: Erik Lindberg (1873-1966) - Derivative of File:NobelPrize.JPG

 

Vpliv mobilnikov na zdravje

Kako, če sploh, mobilniki vplivajo na naše zdravje?



Številni se bojijo, da mobilniki pomenijo tveganje za nastanek raka. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike, je povedal, da je bolj verjetno, da bi mobilnik povzročil luknjo v hlačah kot raka na modih.

 

Mobilniki so razvrščeni v snovi, ki morda povzročajo raka

 

Raka povzroča praktično vse - to znanstveno dokazujemo s pomočjo laboratorijskih poskusov ali z opazovanjem izpostavljene populacije. Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi raziskav mobilnike razvrstila med snovi, ki morda povzročajo raka (kajenje je na primer razvrščeno v dejavnik, ki gotovo povzroča raka). Profesor doktor Pirtošek opozarja, da previdnost ni odveč. Svetuje, da uporabljamo telefone z nizko vrednostjo sevanja, da ne spimo na telefonih, da uporabljamo slušalke za telefoniranje. KJER JE SIGNAL SLAB, SE IZOGIBAMO KLICANJU - tam je sevanje zelo veliko, še svetuje prof. dr. Pirtošek. Šibek telefonski signal namreč pomeni veliko sevanje.

 

Nasveti za manjše sevanje mobilnikov

 

Skratka: obstaja tako veliko dejavnikov, ki gotovo močno vplivajo na naše zdravje, da mobilniki zaenkrat še ne veljajo za problematične. Je pa pametno, da smo previdni in upoštevamo nasvete:

 

Raziskave ne potrjujejo učinkovitosti ovitkov, ploščic, nalepk in obeskov.

Raba kompletov za prostoročno telefoniranje (vrvične slušalke). 

Izbirajmo mobilne telefone z nizkimi vrednostmi SAR. SAR je oznaka za moč sevanja določenega aparata.

Ko aparat vzpostavlja zvezo, ga držimo stran od glave, saj takrat deluje z največjo sevalno močjo. Telefon položimo k ušesu šele tedaj, ko je zveza vzpostavljena.

Izogibajmo se pogovorom, ko je signal slab (v kleteh, garažah …). Premaknimo se na mesto, kjer je signal močan.

 

 

Foto: http://itknowledgeexchange.techtarget.com/itke-community-blog/files/2013/07/shutterstock_126247976.jpg