Le koga na sprehodu konec poletja in začetku jeseni  po gozdu ne očarajo ciklame. To so ciklame  vrste Cyclamen purpurascens (korček) , v Sloveniji jih najdemo na polsenčnih rastiščih do 2000 m visoko. Še nekaj zanimivosti; listi in cvetovi izraščajo iz ploščatega gomolja, ki je meri  tudi 20 cm premera in ga v zemlji najdemo od 5 do 50 cm globoko. Listi so zimzeleni , stari propadejo šele ko se začnejo delati novi. So zelo koristne rastline, ker utrjujejo teren in prepričujejo erozijo. So zaščitene rastline pri nas(brez skrbi cvetove in liste lahko nabirate , gomoljev pa ne), hkrati pa niso užitne. Seveda pa si tudi na vrtu lahko privoščite trajne ciklame, ki so zelo podobne tem gozdnim, vendar vzgojene v vrtnarijah, lahko nabavite tudi samo gomolj ga posadite v polsenco in se veselite cvetenja konec naslednjega poletja.

Ciklame ki jih imamo tu pred sabo pa je požlahtnjena perzijska cikama-Cyclamen persicum. Ime izhaja iz grške besede kykos kar pomeni krog in se nanaša na obliko gomolja. Tudi ta vrsta ciklam ni užitna, gomolje so celo uporabljali za omamljanje rib pri ribolovu. Lepota ciklame je bila ljudem všeč že v 17 stoletju, saj so jo baje že takrat začeli gojiti. Tudi vrtnarji so upoštevali njene genetske zasnove, tako, da tudi vzgojene cvetijo od jeseni do zime tako kot v domovini od koder prihaja.
V vrtnarijah je sedaj moč najti različne po velikosti in barvi in tudi obliki cvetov, razlikujejo se po listnih vzorcih in velikosti le teh, nekatere celo dišijo.
 
Od nakupa do nege:
Rastlina mora imeti zdrave liste, vsaj nekaj cvetov in veliko popkov
Majhni listi in malo cvetov so zank pomankanja hranil
Suhe lise na listih-preveč izpostavljena rastlina soncu
Propadanje listov in cvetov-verjetno preveč zalita rastline
Rumeni listi-suh znak
Pretoplo-rastlina se prične pripravljati na počitek
 
Idealna temperatura je med 10in 14 stopinj, brez posledic pa prenese 2,3 stopnje C. Na Primorskem jo že dolgo imajo kot jesensko zimsko cvetje za zunaj, pri nas pa tudi postaja vse bolj sezonska rastlina  za okenske police, vhode, sadijo jo na grobove, lepo se poda k jesenskim lepoticam, pa tudi vedno lepim iglavcem, nad zelo direktnim soncem ni navdušena.   
 
Kaj po cvetenju?  Tako kot v naravi si tudi gojene zaslužijo počitek. Najprej jo presadimo v hranilni substrat, v maju postavimo z lončkom vred na vrt v polsenco, septembra pa spet nazaj na mesto kjer bomo občudovali te zanimive cvetovi z nazaj zavitimi venčnimi listi.
Živahno cvetje ciklam zlasti žensk ne postu ravnodušnih.
V podobnih barvah pa se bohoti še ena lepa rastlina in sicer je to trajnica iz družine anemon, japonska veternica. Njen čas pride z jesenjo. Sorte so primerne za male in velike vrtove, za sončne do polsenčne lege, rastlina se hitro razrašča in obilno cveti.