Taksonomsko je tukaj ker veliko zmešnjave, ker to rastlino nekateri poimenujejo Dipladenia, drugi pa Mandevilla. Gre za večinoma zimzelene olesenele ovijalke iz tropskih gozdov centralne in Južne Amerike. Rastlina ima usnjate, bleščeče in enostavne elipsaste liste. V steblih se nahaja mlečni sok - latex. Cvetovi se pojavijo poleti. So veliki in roza barve.  Rastlina se pri nas pojavlja šele v zadnjih nekaj letih. Nekatere vrste tudi močno dišijo. Ko rastlino malo bolje pogledamo, potem lahko opazimo, da je cvet tako veterničast, kot je pri oleandrih ali pri oleandrovcu. Ni čudno, spada namreč v isto družino pasjestrupovk - Apocynaceae. Rumenina v goltu lepoto cvetov samo še poudari. V popkih cvetni listi prekrivajo drug drugega, vendar ohranjajo veterničasto razporeditev. Prav zaradi tega so popki, ki so lahko kar debeli,  ravno tako atraktivni.

Ker je to rastlina tropskih predelov, pozimi potrebuje dokaj visoke temperature. Nikakor ne nižje od 16 o C, vse druge so zanjo že lahko usodne, še posebej, če je močneje zalita. Jeseni mora rastlina tako hitro na toplo, spomladi pa pozno na prosto, šele v drugi polovici maja, ko mine nevarnost nižjih temperatur, torej po ledenjakih. Suša in dobra drenaža ji predvsem v zimskem času pomagata lažje preživeti pri temperaturah pod 20 o C. Je tako prava razvajenka in posvetiti ji moramo kar nekaj pozornosti. Pozimi listi ob temperaturah pod 15 C niso več bleščavi in zimzeleni. Večinoma odpadejo, vendar rastlina vsaj preživi in potem spomladi požene nove liste. Poleti je to rastlina sonca, potrebuje pa počasno prilagajanje, da jo ne zapeče. Če pa je poletje dovolj toplo, pa prenese tudi senco in celo v senci cveti. Res v naravi raste v polsenčnih prostorih, vendar pa pri nas v notranjosti, kjer toplote ni toliko, bolje uspeva na soncu, le nekoliko več vode takrat rabi, pogoj pa je, da ima dobro drenažo. Zastajajoče vode ne mara. Dobro raste v humusni zemlji, ki je rahlo kisla ali nevtralna, ne mara pa veliko apnenca.  Ker ima zelo rada dobro odcedna tla, se tudi kot obešenka v košarah prav dobro obnese. Pusti se tudi obrezovati, vendar šele takrat, ko že raste. V mirovanju obrezovanja ne mara.

Kljub lepoti je rastlina iz družine pasjestrupovk, kjer so vse rastline strupene, nekatere celo smrtno. Dipladenia spada med tiste, ki že ob manjšem zaužitju povzročajo želodčne težave. Prav zato se s to južnoameriško lepotico ni preveč za igrati. Njena lepota je mamljiva,  ostaja pa dosegljiva le za pogled. V nasprotnem je to lahko res “nevarna lepotica”.