Nasveti za dom: nega zaves

Nasveti Gašperja Panceta, vzdrževalca tekstilij

Znaki nege morajo biti obvezno trajno všiti v rob zavese, kar je zakonsko obvezno, ne glede na to, kdo jih je izdelal. Vsak material namreč zahteva svoj način nege in svoj postopek.

 

Najpogostejša nega zaves:

 

- pranje pri 30 stopinj Celzija, kar pomeni zelo blaga mehanika z veliko količino vode in blagim detergentom ter blaga centrifuga

- kemično čiščenje z blago mehaniko (predvsem na dekorativnih materialih

- uporaba mehčalca je priporočljiva zaradi boljše voljnosti tkanine in manjše statike

- sušenje na zraku ali v sušilnem stroju pri nizki temperaturi

- likanje z nizko temperaturo likalnika ali pa jih obesimo brez likanja

 

                                    

Nasveti za nego zaves doma:

Doma se odločimo za nego enostavnih zaves iz umetnih materialov. Lahko uporabimo zaščitno vrečo za pranje, ni pa nujno. Preden jih vložimo v stroj, preverimo kljukice, ki lahko poškodujejo nežno tkanino. Pralni stroj napolnimo do 1/3, da voda lahko obliva in izpira tkanino. Izberemo ustrezni program. Novejši stroji imajo skoraj vsi program za zavese ali volno, ki ima zelo blago mehaniko in minimalno centrifugo. Izberemo tekoči detergent in ga vlijemo hkrati z doziranjem vode, da se ne vlije le na posamezne kose zavese, kar lahko povzroči lise. Priporočam uporabo mehčalca, da so zavese bolj voljne in ni potrebno likanje. Še mokre obesimo na karnise, da se tako posušijo. Morebitne gube kasneje poravnamo tako, da približamo likalnik in spustimo paro v gubo na zavesi.

 

 Gašper Pance, vzdrževalec tekstilij

Nasveti za dom: čiščenje kopalnice

Nasveti Bernarde Klemenc iz Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana

Čiščenje kopalnice nam lahko povzroča kar veliko preglavic, če je ne čistimo redno. Nekaj nasvetov za odstranjevanje vodnega kamna iz pip.

 

Vodni kamen: najlažje odstranimo z alkoholnim kisom, ki ga zmešamo z vodo, razmerje je lahko 50:50. Nalijemo ga v plastenko z razpršilom, poškropimo, pustimo delovati par minut in obrišemo. Če imamo vodni kamen, ki se nam je nabiral na pipah dalj časa, pa lahko kisu dodamo sodo in učinek bo boljši. Pri trdovratnem vodnem kamnu postopek ponovimo dva do trikrat.

 

Čiščenje fug: čistimo jih z alkoholnim kisom, lahko ga mešamo z vodo, fuge poškropimo, pustimo, da čistilo učinkuje 10 do 15 minut, obrišemo ali rahlo zdrgnemo s krtačko. Če je v fugah že prisotna plesen, si lahko pripravimo pasto iz lončka sode, ki ji dodamo 5 do 6 žlic kisa in toliko vode, da dobimo zmes. To zmes razmažemo po fugah, pustimo učinkovati 15 minut in zdrgnemo s krtačko, priročna je tudi že odslužena zobna ščetka.

 

Če nas moti vonj po kisu, lahko mešanicam primešamo citronko ali par kapljic eteričnega olja sivke, čajevca,…. Po vsakem temeljitem čiščenju kopalnice priporočam, da prostor dobro prezračimo.

 

 

                                                                                                 

Te čudovite rastline: Dipladenia

Nasveti dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta v Ljubljani

Taksonomsko je tukaj ker veliko zmešnjave, ker to rastlino nekateri poimenujejo Dipladenia, drugi pa Mandevilla. Gre za večinoma zimzelene olesenele ovijalke iz tropskih gozdov centralne in Južne Amerike. Rastlina ima usnjate, bleščeče in enostavne elipsaste liste. V steblih se nahaja mlečni sok - latex. Cvetovi se pojavijo poleti. So veliki in roza barve.  Rastlina se pri nas pojavlja šele v zadnjih nekaj letih. Nekatere vrste tudi močno dišijo. Ko rastlino malo bolje pogledamo, potem lahko opazimo, da je cvet tako veterničast, kot je pri oleandrih ali pri oleandrovcu. Ni čudno, spada namreč v isto družino pasjestrupovk - Apocynaceae. Rumenina v goltu lepoto cvetov samo še poudari. V popkih cvetni listi prekrivajo drug drugega, vendar ohranjajo veterničasto razporeditev. Prav zaradi tega so popki, ki so lahko kar debeli,  ravno tako atraktivni.

Ker je to rastlina tropskih predelov, pozimi potrebuje dokaj visoke temperature. Nikakor ne nižje od 16 o C, vse druge so zanjo že lahko usodne, še posebej, če je močneje zalita. Jeseni mora rastlina tako hitro na toplo, spomladi pa pozno na prosto, šele v drugi polovici maja, ko mine nevarnost nižjih temperatur, torej po ledenjakih. Suša in dobra drenaža ji predvsem v zimskem času pomagata lažje preživeti pri temperaturah pod 20 o C. Je tako prava razvajenka in posvetiti ji moramo kar nekaj pozornosti. Pozimi listi ob temperaturah pod 15 C niso več bleščavi in zimzeleni. Večinoma odpadejo, vendar rastlina vsaj preživi in potem spomladi požene nove liste. Poleti je to rastlina sonca, potrebuje pa počasno prilagajanje, da jo ne zapeče. Če pa je poletje dovolj toplo, pa prenese tudi senco in celo v senci cveti. Res v naravi raste v polsenčnih prostorih, vendar pa pri nas v notranjosti, kjer toplote ni toliko, bolje uspeva na soncu, le nekoliko več vode takrat rabi, pogoj pa je, da ima dobro drenažo. Zastajajoče vode ne mara. Dobro raste v humusni zemlji, ki je rahlo kisla ali nevtralna, ne mara pa veliko apnenca.  Ker ima zelo rada dobro odcedna tla, se tudi kot obešenka v košarah prav dobro obnese. Pusti se tudi obrezovati, vendar šele takrat, ko že raste. V mirovanju obrezovanja ne mara.

Kljub lepoti je rastlina iz družine pasjestrupovk, kjer so vse rastline strupene, nekatere celo smrtno. Dipladenia spada med tiste, ki že ob manjšem zaužitju povzročajo želodčne težave. Prav zato se s to južnoameriško lepotico ni preveč za igrati. Njena lepota je mamljiva,  ostaja pa dosegljiva le za pogled. V nasprotnem je to lahko res “nevarna lepotica”.