Osipavanje krompirja, nasveti Stanke Fišer

Krompir - Solanum tuberosum



Izvor

Krompir izvira iz J. Amerike, kjer rase kot trajnica. K nam ga je prinesel, kot mnogo drugih rastlin, Krištof Kolumb. V Sloveniji se je gojenje krompirja začelo v času vladavine Marije Terezije (18. stol.). Najprej je bilo nekaj zastrupitev, saj so poskusili z uživanjem plodov nastalih iz semena, kasneje so ugotovili, da je užiten gomolj in tako se je krompir »prijel«. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja; bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja. Pri nas krompir gojimo kot enoletnico. Če je gomolj čez zimo pokrit z zeljo, lahko tudi pri nas prezimi, vendar se tako imenovanih samosevcev izogibamo zaradi možnosti ohranjanja bolezni in viroz.

 

Tla:

Za zgoden pridelek so najprimernejša lahka, peščena tla na osončeni legi. Če imamo na vrtu bolj ilovnata tla, jim za pridelovanje krompirja dodamo pesek in šoto. Krompirju ustrezajo kislejša tla - pH 5,6.  Globina sajenja je odvisna od vrste tal: peščena globlje, ilovnata plitveje.

 

Gnojenje:

Tla jeseni pognojimo s hlevskim gnojem ali s 4 – 6 kg komposta na m2. Zgodnjega krompirja skoraj ni potrebno dodatno dognojevati, če pa, priporočam ob začetku rasti briketirana gnojila, nekje sredi ali konec maja pa dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo več fosforja in kalija ter magnezija (oznaka na embalaži: N:P:K = 8 : 12 : 26  + 1-2 % MgO. Pri odločanju za gnojenje ali dognojevanje s F in K, upoštevamo poleg lastnosti tal, tudi ostale dejavnike, npr. bujnost sorte, ki vplivajo na količino pridelka.

 

Če smo krompir sadili od druge dekade marca ga junija začnemo izkopavati.

  • zgoden krompir izkopljemo preden dozori – ko ima liste še zelene.
  • obdobje rasti 10 – 12 tednov

Pretežni del krompirja posadimo v aprilu, za uživanje je primeren v juliju.

 

Krompir najbolje uspeva v hladnejšem obdobju leta:

Optimalna temperatura med rastjo bi bila med 15 – 18 °C in max 25 °C

 

Če so temperature višje slabo tvori gomolje. Zato je potrebno osipavanje krompirja. Z njim začnemo 14 dni po vzniku.

 

Iz krompirjevega gomolja, ki smo ga vstavili v zemljo, zraste steblo na katerem se pod zemljo tvorijo stoloni. Semenski gomolj segnije, asimilati, ki jih tvori rastlina pa se začnejo kopičiti v stolonih. Le ti se odebelijo in nastane nov gomolj. Kot je razvidno s skice, nastajajo stoloni od mesta starega gomolja navzgor do površja tal. To je tudi razlog, da z osipanjem krompirja začnemo dovolj zgodaj in na ta način omogočimo razvoj večjega števila stolonov in kasneje gomoljev. Da pa imamo dovolj materiala mora biti medvrstna razdalja vsaj 60 cm. Poleg tega z osipanjem hladimo območje korenin in hkrati zadržujemo vlažnost. Z zadostno razdaljo med posameznimi rastlinami zagotovimo tudi zračnost nadzemnega dela in preprečimo morebitne glivične okužbe.

 

Hkrati z okopavanjem in osipavanjem rahljamo tla, kar vpliva na boljši pridelek. Povečamo zračnost, prekinemo kapilare zato zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal. Seveda pa tudi uničujemo plevele.

 

Gomolji, ki so izpostavljeni soncu (zeleno obarvani) vsebujejo alkaloid solanin, lahko do 5%, ki je strupen.

 

Varstvo:

Deževna pomlad => Phytophtora infestans – krompirjeva plesen. Uporabljamo pripravke in brozge, ki imajo fungicidno delovanje. Uporabimo lahko pripravek iz njivske preslice, čebule, česna.

 

Koloradski hrošč: Jajčeca in ličinke so na spodnji strani listov, kar moramo upoštevati, če uporabljamo prašiva. Sicer ročno odstranjujemo vse razvojne faze hrošča.

Virusi !!!! ob prvih znakih okužen krompir uničimo!

 

Krompir na vrtu izkopavamo postopno. Lahko tudi tako, da odgrnemo samo iz strani, poberemo debele gomolje, drobne pa pustimo, da se še odebelijo.

 

Zdravilnost mladega krompirja: veliko vitamina C, tudi B1, B2, B6, aminokisline,…

Kaša iz svežih gomoljev se lahko uporablja zunanje pri opeklinah, ozeblinah, bolečinah v trebuhu, vnetju sklepov, revmi ter za nego kože.

 

Pripravila: Stanka Fišer, dipl. inž. agr. in hort., Botanični vrt Univerze v Ljubljani 

Sončnice v cvetličnih loncih, nasveti Mateje Mavec

Sončnice, znanilke poletja



Sončnice, znanilke poletja

Sončnica nas spominja na vroč in sončen letni čas. To je cvetlica poletja. Sejemo jih aprila naravnost v gredo. Sadike lahko na vrt prestavimo v drugi polovici maja.

Ena sončnica - tisoč cvetov

Cvet sončnice je pravzaprav košek, v katerem je združenih več sto ali celo tisoč cvetov. Razveseljevali nas bodo od julija do oktobra.

Sončnice sledijo soncu

Cvetni košek sončnice se obrača za soncem. Tako si zagotovi svetlobo za rast in zorenje plodov. Temu pojavu pravimo tudi soncesledstvo.

Cvet poln dobrot

Cvetovi privabijo mnogo opraševalcev. Iz vsakega posameznega cvetka v košku bo nastalo eno seme - gostija za ptice in ljudi. Iz semen namreč pridobivamo sončnično olje, ki je nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu.

Kam sejemo sončnice?

Sončnice so enoletnice, ki zrastejo do 3 metrov visoko. Korenine lahko segajo tri metre globoko v prst. Navadno imajo le eno steblo in težke cvetove, zato jih privežemo ob oporo. Sadimo jih v zatišne lege, tam jih veter ne bo polomil. Potrebujejo dobro odcedna in rodovitna tla, predvsem pa je pomembno, da jim zagotovimo veliko sonca.

Za manjše gredice so primeren okras pritlikave sorte

Pritlikave sorte imajo pogosto rdečkasto obarvane lističe, ki obdajajo socvetje. Lahko so razvejane z več socvetji. Običajno jih sejemo v skupinah, v manjše gredice okrasnega vrta.

 

Pripravila: Mateja Mavec, Arboretum Volčji Potok 

Vzvratna vožnja

Na kaj biti pozoren pri vzvratni vožnji



Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča, med vožnjo pa morajo biti na vozilu ves čas vklopljene varnostne utripalke (vsi smerniki). Vzvratna vožnja ni dovoljena kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrožal druge udeležence v cestnem prometu, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, ob zmanjšani vidljivosti, v predorih, na delih ceste, kjer je prepovedano ustavljanje, na prehodih ceste čez železniško progo, pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto.

 

Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije vozila vozniku omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila poleg bele luči vgrajeno tudi napravo za dajanje zvočnega znaka, ki se vklopi z vklopom prestave za vzvratno vožnjo. Na starejših vozilih, ki nimajo priključka za vklop luči za vzvratno vožnjo, se ta naprava ne sme uporabljati.

 

Boljši pogled na dogajanje za vozilom omogočajo tudi parkirni senzorji in video sistemi, ki tako pripomorejo k večji varnosti. 

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ