Svetujemo o pravilnem umivanju rok

Nasveti Dezinfekcijskega društva Slovenije

15. oktober je svetovni dan umivanja rok, ki je namenjen širjenju ozaveščenosti in razumevanja o pomembnosti umivanja rok. Za svoje zdravje namreč lahko ogromno sami naredimo. Poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema je skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb. Številne bolezni se namreč širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembno, da si roke redno in pravilno umivamo, kadar pa to ni možno (če tekoča voda in milo nista na voljo), uporabimo dezinfekcijska sredstva za roke.


Kdaj moramo obvezno poskrbeti za higieno rok?
- Pred jedjo,
- pred, med in po pripravi hrane,

- pred in po tem, ko skrbimo za bolnika oz. smo v njegovi bližini,

- pred in po stiku z rano ali odrgnino,
- po uporabi stranišča,
- po zamenjavi plenic ali umivanju otroka, ki je šel na stranišče,
- po smrkanju, kašljanju in kihanju,
- po dotikanju živali, njihovih iztrebkov ali hrane,
- po dotikanju smeti,

- pred menjavo leč,

- ko pridemo domov iz šole ali službe, nakupovanja ali drugih opravkov,

- po dotikanju (javnih) površin, ki jih uporablja večje število ljudi…

 

Kako si pravilno umijemo roke?
 

- pred umivanjem rok odstranimo nakit (prstane, zapestnice) in zavihamo rokave

- roke zmočimo s čisto, tekočo vodo (priporočljiva je topla voda) in nanje nanesemo milo v zadostni količini

- nato roke drgnemo, da se milo speni in razporedi po vseh predelih rok (roke dobro očistimo ne le po dlaneh, pač pa tudi po zgornji strani, med prsti, po členkih, pod nohti, po palcih in zapestjih)

- postopek umivanja rok traja vsaj 20 sekund

- na koncu roke temeljito speremo pod tekočo vodo in popolnoma osušimo s čisto brisačo

- pipo na umivalniku zapiramo s komolcem ali papirnato brisačko, da umitih rok znova ne kontaminiramo

 

Umivanje rok z milom in vodo je najcenejši način za uničevanje mikroorganizmov, ki se zadržujejo na njih. Kadar milo in voda nista na voljo, uporabimo sredstvo za razkuževanje rok, ki vsebuje vsaj 60 % alkohola. Z uporabo dezinfekcijskega sredstva zmanjšamo število patogenih elementov do te stopnje, da niso več škodljivi za zdravje in tako znatno zmanjšamo možnost za okužbo. 

 

Kako si pravilno razkužimo roke?

 

- dezinfekcijsko sredstvo v zadostni količini nanesemo na suhe roke (5 do 10 razpršitev spreja ali 2 do 3 ml gela oz. uporabimo dezinfekcijski robček za roke)

- tekočino ali gel temeljito vtiramo v roke toliko časa, dokler slednje niso popolnoma suhe

- pri razkuževanju rok smo pozorni, da pokrijemo vse predele rok: dlani, hrbtno stran, med prsti, predele nohtov, palca, členke in zapestja

 

Najbolj okužene javne površine in predmeti, s katerimi smo pogosto v stiku

- ročaji nakupovalnih vozičkov in košar,

- otroška igrala/igrače,

- denar in terminali za kartice,

- čakalnice v zdravstvenih domovih,

- sredstva javnega prevoza in postajališča (držala za roke, naslonjala),

- javna stranišča,

- držala na tekočih stopnicah in ograjah, kljuke na vratih,

- gumbi na avtomatih za hrano in pijačo ter bankomatih,

- ročke na točenje goriva bencinskih črpalkah,

- pisala in pulti na javnih mestih (v bankah, trgovinah, poštah…),

- telefoni, fotokopirni stroji in aparati, ki jih uporablja več uporabnikov (v službi, javnih prostorih),

- gumbi v dvigalih, stikala,

- jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih,

- embalaže in držala za sol, poper, kečap ipd…

 

Ne pozabite si ob prihodu domov umiti rok, saj boste sicer mikrobe prenesli tudi na površine vašega doma!

 

Te čudovite rastline: monstera

Nasveti Matije Mastnaka, svetovalca iz Arboretuma Volčji potok

Monstera je lončnica po stari modi: dolgoživa, velika, vedno samo zelena, ves čas enaka in elegantna. Velika je toliko, kolikor ji pustimo zrasti: lahko za celo dnevno sobo ali prostorno pisarno. Ampak tako velika ne zraste takoj, čez noč, z danes na jutri. Za rast potrebuje leta, tako kot naši otroci. In večja kot je, bolj je čarobna: večje liste ima, bolj slikovito so razrezani in večji pragozd zračnih korenin išče pot z vej do zemlje v koritu. Lončki in lonci sčasoma postanejo premajhni, takrat jo ugnezdimo v korito.

Ljudje, ki nimajo drznosti, da bi monsteri dovolili prerasti pol sobe ali si tega zaradi pomanjkanja prostora ne morejo privoščiti, se lahko z njo pogovorijo z vrtnimi škarjami. Brez zamere vzame na znanje, če ji povemo na pravi način.

 

Naravna hrana za možgane

Nasveti Sanje Lončar

Predstavljamo vam nekaj nasvetov vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Sanje Lončar o naravnih rešitvah za možgane, oziroma o začimbah, ki lahko koristijo našim možganom.

1.

Rožmarin

Rek pravi – rožmarin za spomin.

Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom je zelo poskočilo po objavi rezultatov raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Razlika med skupino, ki je reševala teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8-cineol), in tistimi, ki so bili v neodišavljenem prostoru, je bila osupljivo velika. »Odišavljeni« udeleženci so bili za 60 do 75 % uspešnejši v tem, da so brez napak izpeljali seznam opravil, ki so jih morali narediti.

 

2.

Bazilika

Že v srednjem veku so zapisali, da bazilika očiščujoče deluje na možgane. Danes vemo tudi, zakaj. Bazilika odlično blaži izločanje škodljivih stresnih hormonov. Je ena izmed edinstvenih rastlin, ki neutralizira poškodbe, ki jih povzročajo sevanja, tako radioaktivna kot na elektromagnetni smog. Obe sevanji sta zelo nevarni za živčevje in možgane.

 

3.

Orehi z medom in galgantom

Galgant je še ena izmed začimbnic, ki smo jih v srednjem veku poznali bolje kot danes. Hildegarda jo imenuje začimba življenja. Mnogi pravijo, da je skrivnost njene dolgoživosti in bistre glave bila prav v tem, da je uživala veliko galganta. Za orehe je sodobna znanost že ugotovila, da odlično delujejo na možgane, galgant pa zelo izboljša njihovo prebavo in razpoložljivost vseh zakladov, ki so v orehih. Med pa je v tej zgodbi sinergent, ki moči ene in druge sestavine le dodatno pomnoži.

 

4.

Paprot – Neflilepsis

Praporot je med vsemi rastlinami, ki jih je NASA testirala, rekorderka po tem, koliko strupov lahko pobere iz bivalnega okolja. Najbolj pomembno je, da pobira formaldehide in druge okoljske strupe, ki predstavljajo veliko nevarnost za naše možgane.

 

NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ