Nasveti za dom: čiščenje kopalnice

Nasveti Bernarde Klemenc iz Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana

Čiščenje kopalnice nam lahko povzroča kar veliko preglavic, če je ne čistimo redno. Nekaj nasvetov za odstranjevanje vodnega kamna iz pip.

 

Vodni kamen: najlažje odstranimo z alkoholnim kisom, ki ga zmešamo z vodo, razmerje je lahko 50:50. Nalijemo ga v plastenko z razpršilom, poškropimo, pustimo delovati par minut in obrišemo. Če imamo vodni kamen, ki se nam je nabiral na pipah dalj časa, pa lahko kisu dodamo sodo in učinek bo boljši. Pri trdovratnem vodnem kamnu postopek ponovimo dva do trikrat.

 

Čiščenje fug: čistimo jih z alkoholnim kisom, lahko ga mešamo z vodo, fuge poškropimo, pustimo, da čistilo učinkuje 10 do 15 minut, obrišemo ali rahlo zdrgnemo s krtačko. Če je v fugah že prisotna plesen, si lahko pripravimo pasto iz lončka sode, ki ji dodamo 5 do 6 žlic kisa in toliko vode, da dobimo zmes. To zmes razmažemo po fugah, pustimo učinkovati 15 minut in zdrgnemo s krtačko, priročna je tudi že odslužena zobna ščetka.

 

Če nas moti vonj po kisu, lahko mešanicam primešamo citronko ali par kapljic eteričnega olja sivke, čajevca,…. Po vsakem temeljitem čiščenju kopalnice priporočam, da prostor dobro prezračimo.

 

 

                                                                                                 

Te čudovite rastline: Dipladenia

Nasveti dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta v Ljubljani

Taksonomsko je tukaj ker veliko zmešnjave, ker to rastlino nekateri poimenujejo Dipladenia, drugi pa Mandevilla. Gre za večinoma zimzelene olesenele ovijalke iz tropskih gozdov centralne in Južne Amerike. Rastlina ima usnjate, bleščeče in enostavne elipsaste liste. V steblih se nahaja mlečni sok - latex. Cvetovi se pojavijo poleti. So veliki in roza barve.  Rastlina se pri nas pojavlja šele v zadnjih nekaj letih. Nekatere vrste tudi močno dišijo. Ko rastlino malo bolje pogledamo, potem lahko opazimo, da je cvet tako veterničast, kot je pri oleandrih ali pri oleandrovcu. Ni čudno, spada namreč v isto družino pasjestrupovk - Apocynaceae. Rumenina v goltu lepoto cvetov samo še poudari. V popkih cvetni listi prekrivajo drug drugega, vendar ohranjajo veterničasto razporeditev. Prav zaradi tega so popki, ki so lahko kar debeli,  ravno tako atraktivni.

Ker je to rastlina tropskih predelov, pozimi potrebuje dokaj visoke temperature. Nikakor ne nižje od 16 o C, vse druge so zanjo že lahko usodne, še posebej, če je močneje zalita. Jeseni mora rastlina tako hitro na toplo, spomladi pa pozno na prosto, šele v drugi polovici maja, ko mine nevarnost nižjih temperatur, torej po ledenjakih. Suša in dobra drenaža ji predvsem v zimskem času pomagata lažje preživeti pri temperaturah pod 20 o C. Je tako prava razvajenka in posvetiti ji moramo kar nekaj pozornosti. Pozimi listi ob temperaturah pod 15 C niso več bleščavi in zimzeleni. Večinoma odpadejo, vendar rastlina vsaj preživi in potem spomladi požene nove liste. Poleti je to rastlina sonca, potrebuje pa počasno prilagajanje, da jo ne zapeče. Če pa je poletje dovolj toplo, pa prenese tudi senco in celo v senci cveti. Res v naravi raste v polsenčnih prostorih, vendar pa pri nas v notranjosti, kjer toplote ni toliko, bolje uspeva na soncu, le nekoliko več vode takrat rabi, pogoj pa je, da ima dobro drenažo. Zastajajoče vode ne mara. Dobro raste v humusni zemlji, ki je rahlo kisla ali nevtralna, ne mara pa veliko apnenca.  Ker ima zelo rada dobro odcedna tla, se tudi kot obešenka v košarah prav dobro obnese. Pusti se tudi obrezovati, vendar šele takrat, ko že raste. V mirovanju obrezovanja ne mara.

Kljub lepoti je rastlina iz družine pasjestrupovk, kjer so vse rastline strupene, nekatere celo smrtno. Dipladenia spada med tiste, ki že ob manjšem zaužitju povzročajo želodčne težave. Prav zato se s to južnoameriško lepotico ni preveč za igrati. Njena lepota je mamljiva,  ostaja pa dosegljiva le za pogled. V nasprotnem je to lahko res “nevarna lepotica”.  

 

Te čudovite rastline: drevo življenja

Nasveti Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji potok

Malo je lončnic, ki jih lahko brez skrbi priporočimo začetniku. Drevo življenja je ena takšnih. In malo je ločnic, ki uživajo na južnem oknu, na neposrednem soncu in se ne vznemirjajo, če jim ob zračenju okoli glave potegne prepih.

Drevo življenja lahko zalivamo z vodovodno vodo, vendar ne hladno.

Rastlina je dolgoživa. Če imamo prostor, jo lahko pustimo zrasti do stropa, sicer ji s prisilnimi sredstvi razložimo, kaj bi radi od nje. Če zraste previsoko, jo preprosto odžagamo. Mesto, kjer jo odrežemo, namažemo s cepilno smolo. Kar odrežemo, lahko damo v vodo in ko se pokažejo na steblu začetki korenin, presadimo v zračno zemljo. Poleti kraljuje zunaj, septembra pa jo prestavimo v noranjost.

Besedilo in fotografija: Matjaž Mastnak.

NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ