Polaganje in odstranjevanje tapet, nasveti Aleksandra Gorečana

Tapete, ki so že odšle v pozabo, so v modi!



Tapete so spet vse bolj priljubljene, vendar na drugačen način kot včasih. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja so se tapete polagale v celotnih prostorih na vse stene, danes se polagajo na samo določene stene; na primer na ena ali na samo del stene v dnevni sobi, spalnici...

 

Dandanašnje tapete so lahko v zelo različnih vzorcih, barvah, lahko so posuti z koščki pravih lesketajočih kamnov, v 3D tehniki, v pravi svili, lahko pa si sami izberete svojo sliko in se potem naredi tapeta po naročilu.

 

Tako kot včasih, se tudi danes lahko loti polaganja tapet na steno vsak sam, če le nima dveh levih rok in ima malo ustvarjalne žilice. Za začetek moramo izmeriti steno na katero bomo lepili tapete in kupiti približno  20 - 25% večjo količino tapet od površine, ki smo jo izmerili. Tapete so lahko različnih širin oziroma dolžin, odvisno od proizvajalca in vrste tapet, vendar je običajna širina 52cm in dolžina 10 tekočih metrov.  Zelo pomembna je priprava podlage. Stena mora biti gladka, brez udrtin in razpok. Te moramo predhodno zakitati in pobrusiti, ker se nam bo v nasprotnem primeru vsaka neravnina poznala na tapeti. Tapete se danes praviloma ne maže z lepilom kot včasih, ampak se namaže stena in potem suho tapeto položimo direktno na površino. Vse je odvisno od vrste tapet, zato priporočam, da se pred vsakim pričetkom del seznanite z navodili za polaganje; vse to je namreč odvisno tudi od proizvajalca. Vedno moramo upoštevati simbole, ki so narisani na embalaži tapet. Ti simboli nam povedo kako moramo tapete položiti, ali moramo na primer loviti vzorec z zamikom, ali moramo tapete polagati v nasprotni smeri itd.

 

Za polaganje tapet rabimo osnovno in preprosto orodje: meter, škarje, nož, vrvica z utežjo ali vodno tehtnico, svinčnik, krtačo za tapeciranje, lopatico za rezanje, čopič za nanos lepila, vedro za lepilo.

 

Veliko pozornosti in previdnosti zahteva polaganje prvega traku. Če bomo namreč prvi trak položili postrani, bo takšna celotna stena.

 

 

Pripravil: Aleksander Gorečan slikopleskar, Penzel

Avokado, svetuje Mojca Cepuš

Avokado vsebuje odlične maščobe, ki jih potrebuje naše telo!

Avokado je hruškast sadež z zeleno do črno-zeleno lupino, rumenkasto zelenim mesom in kremastim okusom, ki se odlično poda k solatam, smoothijem, omakam ter tudi sladicam. Poznamo ogromno sort, najbolj priljubljena pa je sorta Hass.


Že španski osvajalci so poročali o pozitivnih lastnostih avokada, ki so ga odkrili v Mehiki. Že več tisoč let prej pa so ga že poznali Azteki v Srednji in Južni Ameriki, o čemer pričajo mnoge risbe, navdihnjene s tem čudovitim sadežem, ki je bil njihov simbol ljubezni in plodnosti.

 

Avokado, ki mu pravijo tudi aligatorjeva hruška, je najbolje, da uživamo surovo in dovolj zrelo. Ker težko ulovimo pravo zrelost, si lahko pomagamo tako, da odtrgamo njegov pecelj in preverimo barvo. Notranjost ravno prav zrelega avokada mora biti rumenkasto zelena.  

 

Avokado spada med visoko hranilna živila, saj vsebuje veliko število pomembnih nutrientov. Je tudi precej kalorično živilo, na 100 g vsebuje 160 kcal, 2 g beljakovin, 15 g maščob in 9 g ogljikovih hidratov, od tega kar 7 g prehranskih vlaknin. Bogat je z vitamini K, C, B5, B6, E, folno kislino in kalijem. Vsebuje tudi majhne količine magnezija, mangana, bakra, železa, cinka, fosforja, tiamina, riboflavina ter niacina.



Mnogi se pri avokadu ustrašijo visokega deleža maščob, vendar brez skrbi, saj maščoba v avokadu ni slaba. Je bogat vir mononasičenih maščob, ki blagodejno vplivajo na zdravje srca in druge telesne funkcije. Večinski delež maščobe predstavlja mononasičena maščobna kislina, imenovana oleinska kislina, ki je tudi glavna komponenta olivnega olja. Povezujejo jo z zmanjšanjem vnetnih stanj v telesu kot tudi povečanjem ravni HDL holesterola. Prav tako je mnogo študij pokazalo vpliv uživanja avokada na zmanjšanje tveganja za pojav srčnih bolezni, znižanje LDL holesterola ter krvnih trigliceridov. Na zmanjšanje slabega holesterola pa ima velik vpliv tudi vsebnost beta-sitosterola.


Dodajanje avokada k obrokom poveča absorpcijo vitaminov A, D, E, K ter antioksidantov kot so karotenoidi, saj so tej topni v maščobah. Poleg tega, da pomagajo pri absorpciji antioksidantov, pa tudi sami vsebujejo visok delež le teh. Bogati so predvsem z luteinom in zeaksantinom, ki ju najdemo v makuli očesa in sta pomembna za zdravje oči, ter karotenoidi, ki so prekurzorji močnega antioksidanta vitamina A. Beta karoten je eden izmed karotenoidov, ki je poznan po njegovem pozitivnem učinku v boju proti raku.

 

Avokado vsebuje več kalija kot banana. Ta pomembno prispeva k razmerju med natrijem in kalijem v telesu, uravnava električni gradient v celicah ter tako pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in tveganja za srčne infarkte in kapi.

 

Visoka vsebnost prehranske vlaknine pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja ter predstavlja pomembno hrano za koristne bakterije v našem črevesju. Prav tako nam omogoči, da se po obroku počutimo bolj site in zadovoljne, kar nam lahko pomaga pri izgubi telesne teže.

 

Zaradi vsebnosti folata se uživanje avokada priporoča ženskam, ki želijo zanositi, saj ta sodeluje pri delitvi celic in s tem omogoča pravilen razvoj zarodka.

Probiotiki, svetuje Mojca Cepuš

Probiotiki omilijo stres v izpitnem obdobju pri študentih.



Beseda probiotik izhaja iz grškega jezika in pomeni »za življenje«. Probiotiki so med ljudmi že dolgo znani po tem, da krepijo naše zdravje. Znanost pa na to vprašanje še ni dala končnega odgovora.   Najbolj znan probiotiki pri nas so vsekakor kefir, pa tudi probiotični jogurti in kisli mleko. Ne smemo pa pozabiti tudi na kislo zelje in repo, in ostale naravno fermentirane  izdelke.

 

Naravno kisana mešana zelenjava

 

V kozarec damo  izbor domače zelenjave (cvetača, stročji fižol, zelje, korenje, laška repa), dodamo začimbe npr. čili, sol in vodo in pustimo v temnem prostoru en mesec in počakamo, da naravno prisotne bakterije opravijo svoje.  Taka zelenjava je zelo bogata s probiotiki - poleg vseh dobrih stvari, ki jih zelenjava že tako ali tako ima. Vsebnost soli je  približno 2%.

 

Kimči

 

Tudi kimči je pikantna naravno kisana in zato probiotična mešanica zelenjave, tradicionalno izvira iz Koreje, kjer je sestavina številnih jedi - dodaja se rižu, uporablja se jo v zavitkih, iz nje delajo tudi juho, podobno našemu ‘segedin golažu’. Osnova kimčija je kitajsko zelje, vsebuje pa lahko še laško repo, ingver, čili (ki mu da rdečo barvo in pikantnost), mlado čebulo, gobe, česen, alge kombu, sušene paradižnike, malo riževe moke in sezam. Kisa oziroma fermentira se vsaj 10 dni. Vsebnost soli je prav tako 2%.

 

Miso

 

Miso je slana fermentirana pasta, ki jo uporabimo kot osnovo za juhe, lahko pa jo dodamo tudi omakam, namazom, itd. Izvira iz japonske, tradicionalno je narejena iz soje, da pa se jo narediti še iz številnih drugih stvari. Pri kuhanju z miso pasto moramo biti previdni in jo dodati šele na koncu, v malce ohlajeno jed, saj vročina uniči probiotike, to drži tudi za kisano zelenjavo, a te tako ali tako ponavadi ne segrevamo. Vsebnost soli je malo višja, okoli 4-5%.

 

Tako kimči kot miso se pri nas da najt v prodajalnah z azijsko prehrano, a je večinoma pasteriziran zato je treba pozorno prebrati embalažo. Če želimo v svoj jedilnik vnesti  probiotike, mora biti izdelek nepasteriziran. Priporočamo, da omenjene jedi kupite pri slovenskih proizvajalcih ali pa še bolje, naredite sami.

 

Probiotične bakterije so precej odporne na želodčni sok in žolčne kisline zato preživijo prehod skozi prebavila. Ko dospejo v  črevesje, se tam namnožijo in blagodejno delujejo na človekovo počutje in zdravje. Za probiotike imamo tudi zdravstveno trditev, ki jo lahko proizvajalci navedejo na izdelek. »Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšujejo prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave pri prebavi laktoze. Za navedbo trditve mora jogurt ali fermentirano mleko vsebovati vsaj 108 kolonijskih enot živih starter mikroorganizmov (Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Streptococcus thermophilus) na gram.

 

Če želimo, da bodo imeli probiotiki pozitiven učinek na zdravje ne smemo pozabiti na uživanje PREbiotikov. Gre predvsem za prehransko vlaknino, ki jih najdemo v žitih, stročnicah, zelenjavi in sadju. Prebiotiki so hrana za naše probiotične bakterije oz. v črevesju omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne flore. 

 

Raziskava, ki je bila objavljena v glasilu American Society of Microbiology govori o pozitivnem vplivu probiotičnih kultur. Študentom medicine so v času izpitov dali probiotike in ugotovili da znižujejo stres med študenti. Lactobacillus casei, ki se nahaja v probiotikih, lahko razreši številne stresne odzive, zlasti prebavne težave, trdi direktor raziskovalnega oddelka za hrano v Tokiu, Kouji Miyazaki.

 

Študija se je začela 8 tednov pred izpiti, kjer je 23 študentov pilo fermentirano mleko z L.casei, z sevom Shirota, medtem ko je ostalih 24 študentov pilo nefermentirano mleko (placebo).  Vsak teden so odgovorili na vprašalnik o petih trebušnih simptomih , kot so bolečine v trebuhu, prav tako pa so raziskovalci merili fiziološke parametre, kot je na primer raven kortizola-stresni hormon.  Študija je pokazala, da dnevno pitje probiotičnega mleka zmanjša trebušne bolečine in občutek stresa, prav tako se je znižala raven kortizola.  Stresu podobni geni so se precej dvignili pri študentih z placebo mlekom, zato raziskovalci sumijo da je probiotično mleko prispevalo k zmanjšanju simptomov stresa.  Miyazaki je dejal da so stresni odzivi, kontrolirani z probiotičnim mlekom, kar vpliva tudi na možgane. Trdi tudi, da probiotiki ublažijo sindrom razdražljivega črevesja, ki je prav tako povezan s stresom.

 

Druge raziskave, kažejo na ugodne učinke določenih sevov probiotikov na lajšanje težav pri laktozni intoleranci, preprečevanju raka na debelem črevesju, izboljšanjem delovanju imunskega sistema zniževanju holesterola, zniževanje krvnega pritiska, izboljšanju absorpcije mineralov… Jemanje se priporoča tudi med jemanjem antibiotikov. Probiotike naj bi jemali 2 do 3 ure za antibiotiki, saj lahko v nasprotnem primeru antibiotiki zmanjšajo delovanje probiotikov.

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ