Te čudovite rastline: tulipani

Nasveti dr. Sabine Šegula iz BC Naklo

Tulipani izvirajo iz zahodne Azije in severne Afrike. V 16. stoletju je tulipan osvojil srca sultanov Osmanskega cesarstva. Preko Velike Britanije so jih 1578 prenesli na Nizozemsko, ki jo danes poznamo kot deželo tulipanov. Latinska beseda za tulipan je Tulipa, ki je izpeljanka iz besede Tulipan, kar pomeni "turban". Obliko tulipanovega cveta so takrat primerjali s turbanom. 

V 17. stoletju je Evropo zajela »Tulipomanija«. Takrat so si tulipane na okrasnih gredah privoščili le premožni ljudje. V tem času so trgovali s tulipani po tako visokih cenah, da je imela ena cvetlična čebulica enako vrednost kot trgovčeva hiša ob rečnih kanalih Amsterdama! 

Vidimo, da imajo tulipani zanimivo preteklost. Med stoletji so žlahtnitelji ustvarili več različnih tipov tulipanov, ki so med seboj različni tako po velikosti kot obliki in barvi cveta. Da nas tulipani s svojo lepoto pomladi razveselijo, moramo te čebulice posaditi že jeseni. Zlato pravilo je, da je 2-3 kratna višina čebulice, naj bo globina sajenja. Pri tem pazimo,da ne uporabljamo sadilnega klica, saj ima tako narejena jamica obliko konusa in ko položimo čebulico v jamico, njen koreninski krožec nima stika s podlago in zato lahko propade. Zato je najbolje jamico narediti kar z lopatko. Preko zime se zaradi nizkih temperatur v čebulicah oblikujejo cvetne zasnove.

Če je spomladi bolj sušno obdobje, moramo biti pazljivi pri zalivanju, saj so za dobro obilno cvetenje potrebna vlažna, ampak prepustna tla. Čebulnice tulipanov nimajo rade zastajanja vode.

Poleg rednega zalivanja je potrebno tudi gnojenje. Higiena rastlin je opravilo, ki ga lahko postorite, ko opazujete in vonjate cvetove ob popoldanskem počitku. Sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov in posušenih listov namreč prepreči razvoj raznih rastlinskih bolezni, predvsem gnitja in plesni. Ob okopavanju moramo biti pozorni, da ne ranimo čebulic, saj se lahko okužijo in zgnijejo.

Ko odcvetijo, jih ne smemo kar takoj izkopati iz zemlje. Moramo jih pustiti toliko časa, da se listje samo začne sušiti in odmre. V tem času si je čebulica nakopičila rezervnih snovi, kar so ji omogočili listi s fotosintezo. Če želimo isto čebulico večkrat uporabiti, ji moramo pustiti življenjski bioritem in tako bo naslednje leto iz nje spet pognala rastlina z lepimi cvetovi. Večkrat se zgodi, da je cvet oplojen in semeni. Plod raje odrežemo in pustimo le zelene liste. Pri navadnih čebulnicah nima pomena zbirati semena, ker zoreče seme izkorišča zaloge hrane in na ta način lahko prizadene prihodnje cvetenje.

Veliko ljubiteljev okrasnih rastlin je v prostorski stiski in morajo odstraniti odcvetele čebulnice, da naredijo na cvetlični gredi prostor drugim rastlinam. V tem primeru izkopljemo čebulice takoj po cvetenju. Zagrnemo jih s prstjo na praznem delu vrta, dokler jim listje popolnoma ne odmre. V primeru, da imamo čebulice na vrtu na stalnem mestu, jih je treba vsakih nekaj let razdeliti. Najprimernejši čas je zgodaj pomladi.

Čebulnic pa nimamo le na gredah, ampak tudi v različnih zasaditvah. Tako jih lahko kombiniramo med seboj, z dvoletnicami in trajnicami. V takem primeru moramo odcvetele čebulnice iz posode odstraniti in jih nadomestiti z drugimi rastlinami, predvsem z enoletnicami, ki jih jeseni spet poberemo iz posode in vanjo posadimo čebulice za naslednje leto. Tako nam del zasaditve vedno ostane.

Tulipane odstranimo iz posode, ko listi začno rumeneti, takrat so zaključili s svojo nalogo hranjenja čebulice. Previdno izkopljemo čebulice tako, da ne odlomimo stebel in listov od čebulice in jih položimo v zračno posodo v senco, da se čebulice in odmirajoči deli rastline posuše. Ko steblo in listi sami odpadejo stran, lahko čebulice pospravimo v skladišče, ki mora biti zračno in senčno. Izkopane čebulice skrbno očistimo, odstranimo vse uvenele liste ter vse stare, ohlapne luske. Hranimo jih v mrežastih vrečkah, ki jih obesimo ali v plitvih pladnjih v hladnem in zračnem prostoru. Preventivno je zaželeno, da se čebulice poprši s fungicidnim prahom, tako se prepreči razvoj bolezni v času skladiščenja.

Ob odstranjevanju čebulic pa večkrat naletimo na prav majhne zarodne čebulice, ki imajo v premeru nekaj manj kot pol centimetra. Drobne so kot koruzno zrnje. Ob obilici časa in potrpljenja se lahko sami lotimo razmnoževanja svojih tulipanov. Te male čebulice prvo leto posadimo v plitvo posodo. Iz njih bodo pognali drobni listi, ki bodo bolj podobni tankim vrvicam. Naslednje leto jih lahko že posadimo na rob gredice, kjer jih bomo pustili še eno leto. Vsako leto so listi močnejši in tretje ali četrto leto nova čebulica cveti.

Bolezni tulipanov: listni ožig, siva plesen - botritis, tulipanov ožig, viroze

Glivična obolenja preprečimo s preventivnim škropljenjem s fungicidi. Če so rastline preveč okužene, jih uničimo. Ravno tako uničimo rastline z virusnim obolenjem – nenavadno lisasti cvetovi, zviti listi in stebla. Viroze prenašajo uši.

Škodljivci tulipanov: uši, polži, tripsi

Uši in tripse (resokrilci) zatiramo z insekticidi, najbolje s sistemiki. Polže zatiramo z limacidi.

 

 

Te čudovite rastline: hortenzije

Kako skrbeti za hortenzije?

Hortenzije so dobro znane vrtne grmovnice, ki so uporabne tudi v stanovanju in na balkonu. Cvetličarji prodajajo razcvetene hortenzije manjših dimenzij, ki  se jim je zaradi prikupnosti težko upreti.  Zadržanost cvetnih barv daje cvetoči rastlini dostojanstven videz, zato se zanjo zlahka »vnamejo« gospe z bolj zadržanim okusom, ki ne padajo na kričeče rdeče gerbere.

V stanovanju moramo hortenzijo postaviti na svetlo mesto. Lahko je to okenska polica, a le, če  ne gre za južno okno, kamor se upre sonce. Hortenzije niso za vroče, hortenzije so »hladne« narave: v vseh pogledih imajo rade dolgočasno zmernost. Dokaj svetlo, ne toplo ne hladno toplo, komaj sončno in zmerno vlažno. A ne le zmerno, tudi zmeraj vlažno!

Vrtnarji ločimo med vlažnostjo in mokroto. Iz mokre zemlje se pocedi, če jo stisnemo v pesti. Iz vlažne zemlje ne Krpan ne Brdavs ne iztisnega vode. A tisti občutek po prstom, zaritim pod površje, točno loči med suho in vlažno zemljo. Kot rečeno: hortenzijin substrat mora biti stalno vlažen, skrb za to pa je vrtnarjeva. Poleg vode potrebuje cvetoče hortenzija vsak drugi teden gnojilo.

Na barvo hortenzijinega cvetja imata vpliv sorta in zemlja. Večina navadnih hortenzij cveti modro v kislih tleh. Kadar tla niso kisla ali se razkisajo, cvetijo rožnato. Težko manipuliramo barvo cvetov, ki so že odprti, za vse naslednje generacije cvetja pa lahko sami odločimo, ali bodo iz rozastih hortenzij nastale vedno zaželjene »plavolaske«. 

Ko sobne hortenzije zaključijo s cvetenjem, jim omogočimo drugo življenje na vrtu ali v večji posodi na balkonu. Hortenzije so namreč dobro obnesejo na balkonu, če poskrbimo, da bodo na svetlem in ne-sončnem mestu. V prispevku bomo svetovali tudi o tem, kako hortenzijam strežemo na balkonu.

 

 

Te čudovite rastline: narcise

Nasveti dr. Sabine Šegula iz Biotehničnega centra Naklo

Da imamo pomladi lepo obarvan vrt s pomladi cvetočimi čebulnicami, smo zato morali poskrbeti že jeseni. V kolikor ste pravilno posadili čebulnice, vam bodo pognale in zažarele v svoji barvitosti. V primeru, da čebulice slabo odženejo, je mogoče tudi to, da nimajo pravega stika s podlago. Do tega lahko pride, če jih sadite s sadilnim klinom in ne z lopatico ali prav posebnim orodjem za sajenje čebulic. Poleg pravilne globine sajenja (približno trikratna višina čebulice), je pomembno, da je dno jamice ravno. Tako se čebulica usede na dno jamice in iz koreninskega krožca požene korenine. V kolikor ste naredili luknjico s sadilnim klinom, potem obstaja večja verjetnost, da bo zaradi konusa klina pod čebulico zračen žep, kar pa pomeni težave pri ukoreninjenju. 
Poleg lepega cvetočega vrta, ki ga bomo imeli ob toplejših pomladnih dneh, lahko čebulice opazujemo tudi v nasadih v bivalnih prostorih. Običajno so to tako imenovane siljene čebulice. Te čebulice se najprej pri pridelovalcih toplotno obdelajo, kar pomeni, da so določen čas (različno za vrste in sorte) na nizkih temperaturah, ki vzpodbudijo nastajanje cvetnih zasnov v čebulicah. Ko so čebulice tako pripravljene, jih posadijo v različne posode in različne kombinacije.
Narcise nas v naravi razveseljujejo v vsej svoji veličini. V različnih barvah, različnih oblikah cvetov in ob njihovi lepoti hitro pozabimo, da so žal strupene. Naj vas spomnim, da narcise niso prijateljice drugega cvetja. Iz njihovih stebel se izloča strupena sluz, ki negativno deluje na ostalo cvetje v vazi. Če izrecno želimo kombinirati narcise z drugim cvetjem, jih moramo nabrati en dan prej in jih dati ločeno od drugih cvetlic v posodo za 24 ur. V tem času se izločanje strupenega izcedka ustavi in naslednji dan lahko posvetimo kombinacijam cvetja. Paziti moramo le, da narcis znova ne spodrežemo. 
Omamen vonj spomladanskih cvetlic je pri posamezni rastlini izjemno prijeten in seveda zaželjen. Združevanje dišečega cvetja v večje šopke pa nam pogosto povzroči slabo počutje, ki ga spremljajo glavoboli. Takih dišečih šopkov ne nameščamo v spalnice in v manjše prostore.  Še posebej moramo biti pozorni na šmarnice ali solzice, ki so na pogled zelo mikavne in nežne. Te rastline so ravno tako strupene kot narcise in imajo močan vonj. 
Kot vidimo, moramo biti pri vsej lepoti cvetja tudi nekoliko pazljivi. Z nekoliko umetniške ustvarjalne sreče pa lahko iz različnih preprostih materialov popestrimo prostore, odženemo sivino in spustimo pomlad v stanovanja.

Zalivanje narcis
Ko posadite narcise, je pomembno, da jih dobro zalijete, zato nikar ne pozabite na to. S tem boste pripomogli k temu, da se cvetlične čebulice dobro zakoreninijo. Hitreje kot se razvije koreninski sistem, bolj so čebulice narcis odporne na zimski mraz in zmrzal. Bodite pozorni na stopnjo vlažnosti v zemlji. Če se vam zdi, da je že precej suha, potem zemljo zalijte. Tudi cvetoče narcise vam bodo hvaležne za malce dodatne vode. Ne pustite, da se zemlja popolnoma izsuši.


Gnojenje narcis
Enoletne čebulice narcis ne potrebujejo dodatnega gnojenja, narcise, ki jih pustite, da se same razraščajo, pa vsekakor potrebujejo nekaj dodatnih hranilnih snovi v jeseni, ko jih posadite. Za to je na voljo posebno organsko gnojilo za čebulnice. Vsebuje natančno razmerje organskih hranil, ki zagotavljajo bujno cvetenje ter lepe, močne in zdrave čebulnice.


Nega narcis v cvetličnih loncih
Narcise bodo prav tako bujno rasle v cvetličnih loncih ali okenskih koritih na terasi ali balkonu. Čebulnice v cvetličnih loncih potrebujejo redno zalivanje, saj se zemlja hitreje izsuši. Pri sajenju čebulic narcis vedno uporabite svežo zemljo za rože, saj ta vrsta zemlje dalj časa zadržuje vlago. Ko cvetlične čebulice naslednje leto ponovno uporabite, zamenjajte zemljo za rože.


Nega narcis v zaprtih prostorih
Narcise v cvetličnih loncih

Kupite lahko narcise v cvetličnih loncih za zaprte prostore (in vrt) od novembra pa vse do konca marca. Nega narcis v zaprtih prostorih je resnično enostavna. Svoje čebulnice v cvetličnih loncih postavite v topel prostor in živahne narcise bodo takoj pognale. Narcise v cvetličnih loncih bodo cvetele v zaprtih prostorih približno dva tedna - odvisno od okoliških temperatur. Poskrbite za to, da se zemlja v loncu ne izsuši, zato jo redno zalivajte (ne zalivajte samih čebulnic). Teh čebulnic vam ni treba gnojiti. Večina bistvenih hranilnih snovi se že nahaja v samih cvetličnih čebulicah. Narcise v cvetličnih loncih že zelo zgodaj prinesejo pomlad na vaš dom!

Ali ste vedeli, da lahko odcvetele narcise v cvetličnih loncih posadite na vrtu? Odstranite jih iz lonca za vzgojo in jih posadite na zaščitenem mestu. Pustite, da listje na čebulnicah v celoti odmre in pri tem pustite rastline pri miru. Tako lahko cvetlična čebulica shrani energijo. Ne posadite jih v preveč močvirnato zemljo, sicer bodo zgnile. V jeseni jih pognojite z organskim gnojilom za čebulnice in obstaja velika verjetnost, da vas bodo v naslednjem letu na vašem vrtu razveselile živobarvne narcise!

Narcise v vazi
Odrežite nekaj narcis na svojem vrtu in jih v lepi vazi postavite na mizo. Konce stebel odrežite pod kotom s čistim, ostrim nožem. Poskrbite za to, da je vaza čista. Dobro jo sperite z vodo iz pipe. V vazo z narcisami ne postavljajte drugih rož, saj narcise oddajajo rastlinski sok, ki ga druge rože ne marajo. Kapljica belila v vodi v vazi pravzaprav poskrbi za to, da narcise cvetijo še dlje.