Priprava naravnih čistil, nasveti Simone Šket

Čistimo, očistimo in ostanimo čisti.



Vsak dan smo izpostavljeni zdravju in okolju škodljivim sestavinam in nezavedno velikokrat  priporočeno doziranje še presežemo. Mislimo namreč, da bomo s tem povečali učinek pranja in čiščenja. To povzroča, da se detergent ne raztopi in je učinek pranja manjši. Raje uporabimo

manj detergenta, kot preveč.

 

Pripravek za pomivanje posode

Za domači pripravek za pomivanje posode potrebujemo:

3 limone

400 ml vode

200 g soli

100 ml belega kisa

 

Postopek: Sestavine zmešamo v mešalniku, da dobimo gladko zmes in potem kuhamo. Ko med mešanjem zavre, pustimo, da se kuha še približno 10 minut. Pripravek lahko uporabimo tako za ročno kot strojno pomivanje posode.

 

 

Pripravek za pranje perila

Za domači pralni prašek potrebujemo:

60 g Marsejskega mila

1/2 žlice belega kisa za vlaganje

1/2 žlice sode bikarbone

5 kapljic brezbarvnega eteričnega olja

1,5 litra vode

 

Postopek: V mešalcu zmeljemo milo, in zmešamo ostale sestavine. Nato kuhamo, med kuhanjem mešamo, in po 10. minutah vretja je končano. Prašek lahko uporabljamo za strojno in ročno pranje perila. Perilo je po pranju mehko in dišeče.

 

Pripravila: Simona Šket dipl. ing. nege in higiene tekstilij

Negovanje vrtnic, nasveti Matjaža Mastnaka

Tudi v Sloveniji imamo svoje vrtnice



  • Novih vrtnic nikoli ne sadimo na mesto, kjer je prej propadla  vrtnice, če niso vmes minila vsaj tri leta.
  • Vrtnica potrebuje sonce vsa 8 ur dnevno, raje več.
  • Za vrtnice mora biti zemlja dobro pripravljena: prerahljana do globine 60 cm in obogatena z organsko snovjo (kompost, dobro predelan gnoj).
  • Vrtnice gnojimo dvakrat na leto: prvič zgodaj spomladi z organskih gnojilom (če je gnoj svež, že konec novembra) in drugič po prvem cvetenju (konec junija) z mineralnim gnojilom.
  • Zalivamo samo ob hudi suši, s po 10-20 litri na vrtnico, 1-2 × na teden.
  • Okopavanje po dežju pomaga zadržati vlago v zemlji.
  • Obstajajo sorte, ki bogato cvetijo in ne potrebujejo škropljenja, pa lepotice, ki takoj omagajo, če jih škropimo vsakih 10 dni. Uživate v strupih? Škropite. Ne marate strupov? Vklopite razum in poiščite nasvet, katerih vrtnih ni potrebno škropiti.

Za nasvet lahko preko elektronske pošte vprašate tudi Matjaža Mastnaka na naslov: matjaz.mastnak@arboretum.si.

Pripravil Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji potok 

Sobni javor (Abutilon striatum Dicks. ex Lindl.), nasveti dr. Jožeta Bavcona

Sobni javor je danes manj pogost in manj poznana rastlina



Sobni javor je rastlina, ki je že dolgo poznana v kulturi. Še dlje pa je poznano njeno ime. Le kako bi   bilo lahko ime  starejše od rastline.  Pri sobnem javorju (Abutilon) je že tako.

 

Perzijski zdravnik Avicena (980-1037) je poimenoval podobno rastlino kot je sobni javor s tem imenom za časa svojega življenja. Sobnemu javorju rečejo  po domače tudi kitajske lanterne. Do tukaj ni nič narobe. A ko pogledamo od kod rastlina prihaja pa se nam vse obrne na glavo. Abutilon striatum – sobni javor je namreč doma v Ameriki in je v Evropo prišel šele v 17 stoletju. Kako se je to torej lahko zgodilo. Ko so raziskovalci odkrivali novi svet, so preprosto mnoge rastline poimenovali s tem, kar so poznali že prej, oziroma na kar jih je nova rastlina spominjala. Sobni javor tako ni bil nobena izjema. Ime se je ustalilo in obveljalo tudi v strokovni literaturi.

 

Sobni javor (Abutilon striatum Dicks. ex Lindl.) je rastlina ki je doma v Južni Ameriki v južni Braziliji, Ekvadorju, Peruju, Paragvaju in severni Argentini. Ker je doma v toplejšem podnebju kot je pri nas, je to pri nas lahko le sobna rastlina. Pa to ni povsem res. Sobni javor, čeprav ima tako ime, spada namreč slezenovke (Malvaceae) in ne javorovke (Aceraceae), zato mu pogosto rečejo tudi progasti slezenovec. Na javor spominjajo le podobni listi in, ker ni prezimno trden, je bilo ime sobni javor dokaj prikladno. Kljub temu je sobni javor najlepši, če je v toplem delu leta na prostem. Zdrži na polnem soncu, le da tam rabi res veliko vode. Če je v rahli senci, pa je zanj malo boljše. To je rastlina, ki cveti celo leto. Tudi v zimskem času, ko ga moramo dati na toplo, še vedno cveti. Rastlino lahko prezimujemo tudi v zelo slabo ogrevanih prostorih, le temperatura ne sme pasti pod ničlo. Zalivamo jo primerno temperaturi. Na nižji temperaturi bolj malo, na višji pa je potrebno stalno zalivanje.

 

Pozimi mu zaradi zmanjšane intenzitete svetlobe listi radi odpadajo, tako da se rastlina  do pomladi zelo ogoli. A to ni nič narobe. Spomladi jo porežemo, presadimo. Glede zemlje ni zahtevna. Če imamo vrt, uporabimo navadno vrtno zemljo, ki ji dodamo nekaj organskega gnojila v obliki piletov, ali kar kompostiran hlevski gnoj. Tako oskrbljena rastlina bo preko poletja do pozne jeseni lepo cvetela. Postavimo jo na primerno mesto, najbolje v pol senco in potem bo hitro začela z novo rastjo. Novi poganjki bodo odganjali nove liste in zeleni grmiček bo tudi kmalu zacvetel. Cvetovi so lahko rdeče oranžni do rumeni. Če rastlino vzgojimo iz semena, dobimo lahko včasih zelo zanimive barve.

 

Rastlino najlažje množimo s stebelnimi poganjki velikosti od 10 do 15 cm, ki jih potaknemo v dobro hranilno prst nekje v senci vrta. Sobni javor se zelo rad ukoreninja, če nimamo vrta to lahko naredimo v lončku, le da pazimo, da ima stalno vlago in, da ni preveč na soncu. Tako vzgojene rastline zelo hitro cvetijo. Rastline, ki jih posejemo, pa cvetijo nekoliko pozneje, ker sprva zelo bujno rastejo.

 

A pri sobnem javorju zanimivih zgodbic sploh ne manjka. To je rastlina, kjer je tudi bolezen postala hortikulturno zanimiva. Leta 1868  se je v transportu za Anglijo pojavila ena pikasta rastlina, ki so jo potem naprej vegetativno množili in tako je nastal variegatični sobni javor, ki ima liste  tudi pikčasto obledele. Rastlino je namreč napadel virus in ta virus povzroča, da so vsi listi lahko potem taki, da niso popolnoma zeleni. Vrtnarska industrija je to izkoristila in nastala je nova sicer bolna različica, ki pa je bila z estetskega vidika zelo zanimiva in dragocena. V kulturi se je obdržala vse do danes.

 

Sobni javor je danes manj pogosta rastlina. Nekoč je bil zelo pogost tako na vasi kot v mestu. V velikih posodah pred kmečkimi hišami ali v mestu na vrtovih so se v poletnem času bohotile velike rastline, že kar čebrovke, ki so bujno cvetele. Prav tako pa je bil sobni javor lep tudi v manjših glinenih loncih, le da ni bil tako razrastel. Javor, ki ni javor, še manj pa dejansko sobni – ni doma iz Indije, kot mu velikokrat tudi rečejo - indijski slezenove ali kitajske lanterne, je le še ena izmed pri nas že pozabljenih rastlin. Morda pa prihaja čas, da ponovno zablesti v naših domovih ali stanovanjih.

 

Napisal: Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ