Recepti za naravna čistila in nasveti ekološke gospodinje Tajče Pavček

Z ekološkimi čistili nad hišni prah!

V nasvetih za dom se posvečamo nikoli končanemu hišnemu opravilu! Se tudi vam zdi, da bi lahko neprestano odstranjevali prah s polic in omar? Tajča Pavček je pripravila nekaj receptov za pripravo naravnega čistila za čiščenje parketa in odstranjevanja prahu.

 

Čistilo za odstranjevanje prahu:

  • 500 ml črnega čaja
  • ¼ skodelice olivnega olja
  • ¼ skodelice limoninega soka
  • 1 žlička eteričnega olja

 

Čistilo za parket:

  • 2 žlici naravnega mila
  • ½ skodelice kisa
  • 500 ml vročega črnega čaja
  • vedro tople vode
  • nekaj kapljic olivnega olja

 

Osvežilec zraka: 

  • 1 l destilirane vode
  • 1 dl limoninega soka
  • 6 kapljic eteričnega olja

 

Vse sestavine pri posameznem receptu zmešate in pripravite čistilo.

 

Fotografija: http://www.freestockphotos.biz/stockphoto/16323

 

 

Češnje so zdrave vse leto!, nasveti in tekst Marije Merljak, uni.dipl.živ.teh.

Češnje delujejo diuretično, čistijo ledvice težkih kovin in odpravljajo zaprtje!

Češnje (lat.: Prunus Avium) sodijo v družino rožnic in so izjemno zdrave.  Vseh komercialnih sort češenj je veliko; na slovenskem okrog 20. Med seboj se razlikujejo po času polne dozorelosti, po intenzivnosti rdeče barve, ki pri nekaterih sortah prehaja v temno rdečo do skoraj črno barvo, potem v odpornosti na vremenske vplive, v čvrstosti in konstituciji mesa češnje ter v niansah oblike, velikosti in okusa; ene so za spoznanje slajše, druge imajo nekoliko zaznavno trpkost, ali pa svežo kislost, kar je posledica različnih količin sladkorja, taninov in citronske kisline v njih. Na splošno pa velja, da so češnje primerno sladke ter prijetnega osvežilnega okusa, z rahlim kislim pridihom. V Goriških Brdih, kjer je največ češenj na Slovenskem, gojijo tri osrednje sorte: burlat, vigred in giorgia, ter po nekaj dreves starih briških sort. V majhnem sadežu ni veliko energije ( okrog 60 kcal/100 g sadja), saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne.

 

Zakaj so češnje zdrave?

 

1. pomagajo pri putiki (protinu), artritisu in bolečinah ob vnetjih; znižujejo količino vnetnih snovi, zato delujejo protivnetno. Selektivno namreč zavirajo encim COX-2 ali ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži  bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih. Res pa je, da jih je treba v ta namen pojesti kar veliko, vsaj pol kilograma za zajtrk in prav toliko za večerjo, še raje več. Taka ''dieta'' naj traja vsaj tako dolgo, koliko je moč dobiti sveže češnje. Potem je dobro uživati suhe češnje ali njihov sok, marmelado iz češenj ali češnjeve kompote. Ker odplavljajo sečno kislino iz sklepov, so pravcato zdravilo za putiko oziroma protin.

 

2. pomagajo pri srčnih obolenjih: Zaradi visoke vsebnosti kalija ter ugodnega razmerja med kalcijem in magnezijem, so češnje dober sadež za vse, ki imajo težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi;  ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja.

 

3. Zaradi elaginske kisline in amigdalina lahko češnje štejemo tudi kot pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj.

 

4. češnje delujejo diuretično, zato so dober čistilni sadež za jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine.

 

5. odpravljajo zaprtje, toda morali bi jih uživati najmanj po kilogram na dan in to vsaj teden dni. V tem primeru naj bi češnje odpravile še tako trdovratno zapeko. 

 

6. Češnje imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, ki je primeren tudi za sladkorne bolnike.

 

7. Imajo od 80-90 % vode in veliko drugih snovi, zlasti mineralov in vitaminov.  Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo. V njih je razmeroma veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3) in vitamina C. Čeprav so kot sadež majhne, imajo veliko površino kožice, ki jih obdaja, saj so po obliki skoraj kot kroglice ali kot okroglo napihnjeno srčece, zato imajo idealno razmerje med volumnom in površino.

 

8. Češnje so pravo lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Antociani tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato bi lahko rekli, da nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in paradentozo. Češnje blagodejno vplivajo za odpravo aken, ker vsebujejo veliko silicija. Ta zboljšuje gladkost kože in sodeluje pri tvorbi kosti in kit. Silicij v češnjah omogoča lažje izkašljevanje.

 

9. Antocinadini kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravioličnimi žarki. In enako vlogo imajo v našem telesu, ko jih uživamo.

 

10. Uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj pomaga lajšati artritis. Šop suhih češenj in pecljev skuhamo v kropu pet minut in pustimo ohlajevati 20 minut. Ta čaj je zlasti primeren za tiste, ki imajo putiko. Češnjev sok pa pomaga uravnavati krvni tlak tistim, ki imajo prenizkega. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj.

 

 

Podobno kot pri drugem sadju, tudi pri češnjah velja, da jih pobiramo, ko so na vrhuncu dozorelosti, saj le dozorelo sadje ima največ snovi v sebi! In tudi pri češnjah velja načelo lokalno in s sadovnjaka na mizo.  Kot vsako sadje so  češnje občutljive na staranje in med še tako dobrim skladiščenjem izgubljajo hranilne snovi.

 

Hranilne snovi izgubljamo tudi zaradi drugih vzrokov, najpogosteje pri napačni pripravi; pri sadju je to redkeje, saj največ sadja pojemo presnega. Toda če imamo sadja več kot ga lahko sproti pojemo, ga je najbolje zamrzniti ali predelati v marmelade, kompote in podobno.

 

 

Če zaključimo: češnje so izredno zdrave, saj delujejo na vse: na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Zato se jih najejmo!

 

 

Por, čudežna, vsestransko uporabna rastlina, tekst in nasveti Nataše Forstner Holešek, uni. dipl. živ. teh.

Ste vedeli, da so por uživali tekmovalci na antičnih olimpijskih igrah kot poživilo?

Por spada med čebulnice, ki sodijo v družino lilijevk, kot česen in čebula. Mnoga ljudska zdravila in številne znanstvene raziskave pričajo o povezavi med uživanjem čebulnic, predvsem pora, čebule in česna, in njihovim koristnim delovanjem na naše zdravje.

 

Zdravilne učinkovine

 

  • Vitamini: A, C, B1, B2, B6, folna kislina in vitamin E. Eno steblo svežega pora vsebuje skoraj tretjino priporočenega dnevnega odmerka folne kisline za odraslega človeka, ki ima antioksidativni učinek. Največja koncentracija antioksidantov je v gomolju in spodnjem delu listov.
  • 200 gramov pora zagotovi petino dnevne potrebe po vitaminu C, ki je pomemben v boju proti okužbam.
  • Rudnine: Med njegovimi pomembnejšimi rudninami so kalij, fosfor, magnezij in železo. Eno steblo zagotovi osmino dnevne potrebe odraslega človeka po kaliju.
  • Vsebuje balastne snovi oziroma prehranske vlaknine.
  • Žveplove spojine. Tako kot ostale čebulnice je por znan kot vir alicina (nastane iz aminokisline ANILIN), žveplove spojine, ki ni znana le po neprijetnem vonju in značilnem okusu, ampak tudi po številnih koristnih učinkih na zdravje.
  • Flavonoidi:
    • Kamferol pomaga v boju proti raku in lahko zavira nastajanje spojin, ki povzročajo raka.
    • Kvercitin pa je prav tako pomemben za varovanje pred rakom in tudi pred srčnimi obolenji.

 

Por med drugim spodbuja tudi delovanje ledvic in pospešuje izločanje vode (diuretik).

 

Kuhan por bo dobro očistil črevesje, naravni zdravilci pa ga svetujejo tudi med postenjem. O zdravilnih učinkih te priljubljene čebulnice so se prepričale že mnoge raziskave, ki potrjujejo, da je por koristen tako pri zdravljenju srčnih tegob, visokega krvnega tlaka, kot tudi pri rakavih obolenjih na prebavilih.

 

Redno uživanje pora zavira nastanek bakterijskih infekcij, razvoj glivic in fermentacije. Prav tako por znižuje raven maščob v krvi, ki povzročajo možgansko kap in tveganje za infarkt. Por torej znižuje tudi koncentracijo holesterola v krvi ter krepi imunski sistem.

 

Zdravilni učinki na kožo

 

Nad gube in mozolje:

Če svež por zmiksamo s paličnim mešalnikom in mu dodamo mleko, nastane gosta, a tekoča zmes, s katero si lahko vsak dan natremo kožo. Zdravilni učinki porovega mesa bodo ozdravili in odpravili drobne bele mozoljčke in preprečili njihov ponovni nastanek. Mleko bo kožo očistilo in ji podarilo nežnost, zaradi prijetne teksture opisane zmesi, pa bo koža tudi bolj napeta in čvrsta. Nekateri poznavalci so prepričani, da por pripomore tudi pri ohranjanju mladostnega tena kože in zmanjšuje nastale gube.

 

Proti mastni koži:

Uživanje kuhanega pora čisti kri in se priporoča tistim, ki imajo mešano do mastno kožo. Tovrstna koža je namreč nagnjena k nečistočam in gnojnim mozoljem, zato potrebuje temeljito in redno nego. Posamezni mozolji se lahko natrejo tudi s porovim sokom, ki bo razkužil prizadeta mesta in preprečil ponovni nastanek. Zaradi močnega vonja pa se priporoča, da kožo na koncu umijemo še z blagim kamiličnim čajem.

 

Por v zgodovini

 

V starem egipčanskem zdravniškem papirusu najdemo 22 zdravilnih formul, v katerih so por in česen uporabljali za zdravljenje:

  •  težav s srcem,
  • glavobol,
  • pike žuželk,
  • gliste
  • tumorje
  • za izboljšanje prebave

 

Tekmovalci na antičnih olimpijskih igrah so jedli por kot poživilo. V Indiji se je por uporabljal v ayurvedski medicini kot zdravilo za srce in kot antiseptik. Francozi so por in česen dajali konjem, ki so imeli krvne strdke v nogah. Na Zahodu in Vzhodu so por uporabljali za izkašljevanje katarja, odstranjevanje črevesnih parazitov in izboljšanje prebave. Številna indijanska plemena v Severni Ameriki so ga uporabljala za lajšanje bolečin zaradi pikov žuželk ter za preprečevanje in zdravljenje skorbuta.

 

Uporaba v kuhinji

 

V kuhinji je zelo uporaben. V hrano ga lahko dodajamo zaradi izboljšanja okusa in vonja. Sicer pa je primeren tudi za pripravo juh (v kosih ali pretlačen), prilog (dušen), zelenjavno-mesnih enolončnic, okusnih solat, testa in raznih vrst pit. Pri pripravi moramo por dobro očistiti, ker je med listi pogosto zemlja. Če želimo ublažiti porov izraziti okus, ga na kratko blanširamo v rahlo slani vodi. Pri kratkotrajnem blanširanju ohrani svojo izrazito zeleno barvo.

 

Fotografija: http://commons.wikimedia.org/wiki/File%3AAllium_porrum.JPG; By Goele (Own work) [Public domain], via Wikimedia Commons