Češnje so zdrave vse leto!, nasveti in tekst Marije Merljak, uni.dipl.živ.teh.

Češnje delujejo diuretično, čistijo ledvice težkih kovin in odpravljajo zaprtje!

Češnje (lat.: Prunus Avium) sodijo v družino rožnic in so izjemno zdrave.  Vseh komercialnih sort češenj je veliko; na slovenskem okrog 20. Med seboj se razlikujejo po času polne dozorelosti, po intenzivnosti rdeče barve, ki pri nekaterih sortah prehaja v temno rdečo do skoraj črno barvo, potem v odpornosti na vremenske vplive, v čvrstosti in konstituciji mesa češnje ter v niansah oblike, velikosti in okusa; ene so za spoznanje slajše, druge imajo nekoliko zaznavno trpkost, ali pa svežo kislost, kar je posledica različnih količin sladkorja, taninov in citronske kisline v njih. Na splošno pa velja, da so češnje primerno sladke ter prijetnega osvežilnega okusa, z rahlim kislim pridihom. V Goriških Brdih, kjer je največ češenj na Slovenskem, gojijo tri osrednje sorte: burlat, vigred in giorgia, ter po nekaj dreves starih briških sort. V majhnem sadežu ni veliko energije ( okrog 60 kcal/100 g sadja), saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne.

 

Zakaj so češnje zdrave?

 

1. pomagajo pri putiki (protinu), artritisu in bolečinah ob vnetjih; znižujejo količino vnetnih snovi, zato delujejo protivnetno. Selektivno namreč zavirajo encim COX-2 ali ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži  bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih. Res pa je, da jih je treba v ta namen pojesti kar veliko, vsaj pol kilograma za zajtrk in prav toliko za večerjo, še raje več. Taka ''dieta'' naj traja vsaj tako dolgo, koliko je moč dobiti sveže češnje. Potem je dobro uživati suhe češnje ali njihov sok, marmelado iz češenj ali češnjeve kompote. Ker odplavljajo sečno kislino iz sklepov, so pravcato zdravilo za putiko oziroma protin.

 

2. pomagajo pri srčnih obolenjih: Zaradi visoke vsebnosti kalija ter ugodnega razmerja med kalcijem in magnezijem, so češnje dober sadež za vse, ki imajo težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi;  ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja.

 

3. Zaradi elaginske kisline in amigdalina lahko češnje štejemo tudi kot pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj.

 

4. češnje delujejo diuretično, zato so dober čistilni sadež za jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine.

 

5. odpravljajo zaprtje, toda morali bi jih uživati najmanj po kilogram na dan in to vsaj teden dni. V tem primeru naj bi češnje odpravile še tako trdovratno zapeko. 

 

6. Češnje imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, ki je primeren tudi za sladkorne bolnike.

 

7. Imajo od 80-90 % vode in veliko drugih snovi, zlasti mineralov in vitaminov.  Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo. V njih je razmeroma veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3) in vitamina C. Čeprav so kot sadež majhne, imajo veliko površino kožice, ki jih obdaja, saj so po obliki skoraj kot kroglice ali kot okroglo napihnjeno srčece, zato imajo idealno razmerje med volumnom in površino.

 

8. Češnje so pravo lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Antociani tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato bi lahko rekli, da nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in paradentozo. Češnje blagodejno vplivajo za odpravo aken, ker vsebujejo veliko silicija. Ta zboljšuje gladkost kože in sodeluje pri tvorbi kosti in kit. Silicij v češnjah omogoča lažje izkašljevanje.

 

9. Antocinadini kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravioličnimi žarki. In enako vlogo imajo v našem telesu, ko jih uživamo.

 

10. Uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj pomaga lajšati artritis. Šop suhih češenj in pecljev skuhamo v kropu pet minut in pustimo ohlajevati 20 minut. Ta čaj je zlasti primeren za tiste, ki imajo putiko. Češnjev sok pa pomaga uravnavati krvni tlak tistim, ki imajo prenizkega. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj.

 

 

Podobno kot pri drugem sadju, tudi pri češnjah velja, da jih pobiramo, ko so na vrhuncu dozorelosti, saj le dozorelo sadje ima največ snovi v sebi! In tudi pri češnjah velja načelo lokalno in s sadovnjaka na mizo.  Kot vsako sadje so  češnje občutljive na staranje in med še tako dobrim skladiščenjem izgubljajo hranilne snovi.

 

Hranilne snovi izgubljamo tudi zaradi drugih vzrokov, najpogosteje pri napačni pripravi; pri sadju je to redkeje, saj največ sadja pojemo presnega. Toda če imamo sadja več kot ga lahko sproti pojemo, ga je najbolje zamrzniti ali predelati v marmelade, kompote in podobno.

 

 

Če zaključimo: češnje so izredno zdrave, saj delujejo na vse: na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Zato se jih najejmo!

 

 

Por, čudežna, vsestransko uporabna rastlina, tekst in nasveti Nataše Forstner Holešek, uni. dipl. živ. teh.

Ste vedeli, da so por uživali tekmovalci na antičnih olimpijskih igrah kot poživilo?

Por spada med čebulnice, ki sodijo v družino lilijevk, kot česen in čebula. Mnoga ljudska zdravila in številne znanstvene raziskave pričajo o povezavi med uživanjem čebulnic, predvsem pora, čebule in česna, in njihovim koristnim delovanjem na naše zdravje.

 

Zdravilne učinkovine

 

  • Vitamini: A, C, B1, B2, B6, folna kislina in vitamin E. Eno steblo svežega pora vsebuje skoraj tretjino priporočenega dnevnega odmerka folne kisline za odraslega človeka, ki ima antioksidativni učinek. Največja koncentracija antioksidantov je v gomolju in spodnjem delu listov.
  • 200 gramov pora zagotovi petino dnevne potrebe po vitaminu C, ki je pomemben v boju proti okužbam.
  • Rudnine: Med njegovimi pomembnejšimi rudninami so kalij, fosfor, magnezij in železo. Eno steblo zagotovi osmino dnevne potrebe odraslega človeka po kaliju.
  • Vsebuje balastne snovi oziroma prehranske vlaknine.
  • Žveplove spojine. Tako kot ostale čebulnice je por znan kot vir alicina (nastane iz aminokisline ANILIN), žveplove spojine, ki ni znana le po neprijetnem vonju in značilnem okusu, ampak tudi po številnih koristnih učinkih na zdravje.
  • Flavonoidi:
    • Kamferol pomaga v boju proti raku in lahko zavira nastajanje spojin, ki povzročajo raka.
    • Kvercitin pa je prav tako pomemben za varovanje pred rakom in tudi pred srčnimi obolenji.

 

Por med drugim spodbuja tudi delovanje ledvic in pospešuje izločanje vode (diuretik).

 

Kuhan por bo dobro očistil črevesje, naravni zdravilci pa ga svetujejo tudi med postenjem. O zdravilnih učinkih te priljubljene čebulnice so se prepričale že mnoge raziskave, ki potrjujejo, da je por koristen tako pri zdravljenju srčnih tegob, visokega krvnega tlaka, kot tudi pri rakavih obolenjih na prebavilih.

 

Redno uživanje pora zavira nastanek bakterijskih infekcij, razvoj glivic in fermentacije. Prav tako por znižuje raven maščob v krvi, ki povzročajo možgansko kap in tveganje za infarkt. Por torej znižuje tudi koncentracijo holesterola v krvi ter krepi imunski sistem.

 

Zdravilni učinki na kožo

 

Nad gube in mozolje:

Če svež por zmiksamo s paličnim mešalnikom in mu dodamo mleko, nastane gosta, a tekoča zmes, s katero si lahko vsak dan natremo kožo. Zdravilni učinki porovega mesa bodo ozdravili in odpravili drobne bele mozoljčke in preprečili njihov ponovni nastanek. Mleko bo kožo očistilo in ji podarilo nežnost, zaradi prijetne teksture opisane zmesi, pa bo koža tudi bolj napeta in čvrsta. Nekateri poznavalci so prepričani, da por pripomore tudi pri ohranjanju mladostnega tena kože in zmanjšuje nastale gube.

 

Proti mastni koži:

Uživanje kuhanega pora čisti kri in se priporoča tistim, ki imajo mešano do mastno kožo. Tovrstna koža je namreč nagnjena k nečistočam in gnojnim mozoljem, zato potrebuje temeljito in redno nego. Posamezni mozolji se lahko natrejo tudi s porovim sokom, ki bo razkužil prizadeta mesta in preprečil ponovni nastanek. Zaradi močnega vonja pa se priporoča, da kožo na koncu umijemo še z blagim kamiličnim čajem.

 

Por v zgodovini

 

V starem egipčanskem zdravniškem papirusu najdemo 22 zdravilnih formul, v katerih so por in česen uporabljali za zdravljenje:

  •  težav s srcem,
  • glavobol,
  • pike žuželk,
  • gliste
  • tumorje
  • za izboljšanje prebave

 

Tekmovalci na antičnih olimpijskih igrah so jedli por kot poživilo. V Indiji se je por uporabljal v ayurvedski medicini kot zdravilo za srce in kot antiseptik. Francozi so por in česen dajali konjem, ki so imeli krvne strdke v nogah. Na Zahodu in Vzhodu so por uporabljali za izkašljevanje katarja, odstranjevanje črevesnih parazitov in izboljšanje prebave. Številna indijanska plemena v Severni Ameriki so ga uporabljala za lajšanje bolečin zaradi pikov žuželk ter za preprečevanje in zdravljenje skorbuta.

 

Uporaba v kuhinji

 

V kuhinji je zelo uporaben. V hrano ga lahko dodajamo zaradi izboljšanja okusa in vonja. Sicer pa je primeren tudi za pripravo juh (v kosih ali pretlačen), prilog (dušen), zelenjavno-mesnih enolončnic, okusnih solat, testa in raznih vrst pit. Pri pripravi moramo por dobro očistiti, ker je med listi pogosto zemlja. Če želimo ublažiti porov izraziti okus, ga na kratko blanširamo v rahlo slani vodi. Pri kratkotrajnem blanširanju ohrani svojo izrazito zeleno barvo.

 

Fotografija: http://commons.wikimedia.org/wiki/File%3AAllium_porrum.JPG; By Goele (Own work) [Public domain], via Wikimedia Commons

Jagode za dobro počutje, tekst in nasveti Marije Merljak, dipl. ing. živ. teh.

Jagode vsebujejo arginin, snov, ki je prava naravna viagra! Oglejte si tudi slastne recepte!

Vsi vemo kaj so jagode, a ko jih gremo obirati in jih hočemo opisati botanično, se zaplete. Jagode namreč niso pravi plodovi jagod. So birni plodovi, ali nekakšna soplodja z veliko plodiči, to vidimo kot zrnca na površini jagode. In grmičku ni ime jagoda, marveč je to – jagodnjak (lat.: Fragaria). To je zelnata trajnica iz družine rožnic in mednje sodijo tudi številne vrste sadnega drevja in vrtnice.

 

Gojenje jagod ni težavno in po vsem svetu so razvili že nekaj tisoč sort vrtnih jagod. Izvorna vrsta jagod je – divja gozdna jagoda, ali navadni jagodnjak /lat.: Fragaria vesca L. (Fragaria Silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L/. Po vsem svetu je  poznanih še veliko variacij gozdnih jagod, kar pa ne spreminja bistva.

 

Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, zelo čislali so jih stari Grki in Rimljani, ki so jih že povezovali z ljubeznijo... V 14. stoletju so v Franciji začeli divje gozdne jagode načrtno saditi po vrtovih. Francozi so videli, da so v Južni Ameriki jagode večje in debelejše. Prinesli so jih v Francijo in križali z jagodami iz Severne Amerike. Nastale so velike, debele vrtne jagode, a manj sočne in z manj arome kot evropske gozdne jagode.

 

Gozdne jagode imajo do 90% vode,  do 1,7 % beljakovin, do 1 % maščob, do 12 %  glukoze, fruktoze in saharoze, do 4,6 % celuloze, do 7,7 % pektinov, do 2 % organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, zraven so tudi ksilitol, sluzi, čreslovine in barvila. Med vitamini je največ je vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamina B2, provitamina A, vitamina B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembne tudi rudninske snovi oziroma minerali. Največ je kalija za odlično srce, sledijo fosfor , natrij, kalcij, klor, magnezij, mangan, železo in baker.

 

Vse to je tudi v vrtnih jagodah, vendar vsebnosti sestavin nihajo glede na lego rastišča, pedološko sestavo tal ter na količino svetlobe in sonca. Največ vitamina C je v jagodah, kjer sonce dolgo osvetljuje rastlino ter tam, kjer so dnevi topli in noči – zelo hladne. To je redko med rastlinami.

 

Zakaj pravimo, da so jagode za ljubezen? To nam razkrije že sestava aminokislin. Količinsko teh ni veliko, a so tiste, ki jih potrebujemo za dobro voljo in počutje. Jagode imajo arginin, ki je pravcata naravna viagra, saj spodbuja število semenčic v semenski tekočini, krepi poželenje in erekcijo; histidin odpravlja žensko hladnost, fenilalanin aktivira hormone za dobro voljo in srečo, glutaminska kislina je gorivo za možgane in boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu.

 

K splošnemu počutju veliko prispevajo tudi minerali.

 

Nobeno drugo sadje nima toliko mangana, kakor prav jagode. Mangan je pomemben sestavni del presnovnih encimov, potrebuje ga tudi ščitnica, kot regulator energije v telesu. Kalij, kalcij, železo, cink in baker zagotavljajo dobro delovanje srca in ustrezno kri. Vitamin C je nujen za vse procese in organe in imunski sistem. K temu pripomorejo tudi karotenoidi v jagodah. Folna kislina pospešuje nastajanje krvi in rast celic. Je tudi naravni antidepresiv, ker spodbuja nastanek hormonov sreče. Upoštevati moramo sovplivno delovanje med vitamini in minerali, kar še povečuje končni pozitivni rezultat. V jagodah je elaginska kislina; ta zavira rast rakavih celic. Nadvse zanimivo je odkritje, da sveže stisnjen jagodni sok že v nekaj urah uniči povzročitelja tifusa, bakterijo salmonelo.

 

Jagode odplavljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih, podobno kot češnje. Na dlani je, da je redno uživanje jagod pravi balzam za bolnike s putiko. Priporočljive so za rekonvalescente, ki so slabotni in brez moči. Tisti, ki imajo težave z jetri bi morali vsak dan pojesti po en obrok jagod.

 

Jagode so tudi za sladkorne bolnike! V njih je namreč polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze, zato so v zmernih količinah primerne tudi za sladkorne bolnike.

 

Pri gozdnih jagodah, ki jim ljudsko pravimo tudi smukvice, trosk, trstek, troskače, hrustovke, laške jagode in podobno, so zdravilni plodovi, listi in korenike. V listih so čreslovine, eterična olja s citralom, kvercitrin ali flavonski glikozid in njegov aglukon kvercetin. Izredno zdravilna substanca v jagodnih listih je fragarin. To je naravni antibiotik (phytoanticipin), ki hitro uniči vse vrste patogenih bakterij, katere za svojo rast uporabljajo kisik. Hkrati fragarin izboljša prepustnost celičnih membran za vnos hranilnih snovi in iznos odpadnih snovi.

 

Listi, ki jih natrgamo v času sončevega obrata, ob Kresu, namočeni v žganju so antiskorbutik in preprečujejo vnetja dlesni, krvavitve dlesni in neprijeten zadah. Čaj iz listov jagodnjaka je najboljši nadomestek za pravi čaj; preprečuje nočno znojenje in pospešuje izločanje vode kot diuretik. Ljudsko zdravilstvo navaja, da je to tudi čistilo za kri. Obkladki iz zmehčanih listov pa hladijo in pospešujejo celjenje manjših ran. Izvleček iz listov in korenin koristi pri ledvičnih boleznih, čaj iz samih korenin pa ustavlja krvavitev iz nosa in driske.

 

Kaj pa alergije na jagode?

 

Znanstveniki menijo, da teh pravzaprav ni. Res je, da pri ljudeh s pokvarjenimi prebavili povzročijo burno reakcijo, s katero odstranjujejo odpadne snovi, ki se sicer niso mogle izločiti po običajni poti. Da to preprečimo, uredimo steno črevesja. Takoj pa pomaga, če jagode ponudimo s smetano. Vedno izberimo jagode, ki niso uvele, imajo močan jagodni vonj in čvrsto strukturo. Operemo jih vedno tik pred uporabo, šele zdaj odstranimo tudi peclje, ker sicer izgubijo vonj in okus.

 

RECEPTI za JEDI IZ JAGODavtorica Darja Povše:

 

Jetrna pašteta z jagodami: 200 g svinjskih ali telečjih jeter, 200 g svinjske masti, 200 g čebule, sol, poper, majaron.

Svinjsko mast raztopimo, dodamo na lističe narezano čebulo, spražimo, dodamo narezana jetra, prepražimo, začinimo in še vroče zmešamo v multipraktiku. Prelijemo v stekleno posodo in ohladimo. Popečen polnozrnat kruh ali krekerje premažemo s surovim maslom in pašteto.

 

Svinjska ribica z jagodno omako: Svinjsko ribico solimo in popramo. Na ponvi jo opečemo iz vseh strani, jo preložimo v pekač in pečemo v pečici ca. 20 minut na 180 stopinj.

Jagodna omaka: Na ponvi stopimo košček masla, dodamo drobno narezane jagode, malo popražimo, zalijemo z belim vinom, dodamo malo sladkorja in pokuhamo do želene gostote. Po želji dodamo cel v omako cel poper.

Komentar: oba recepta sta primerna za slabokrvne; železo se bolje absorbira, če v obroku ni kalcija v mlečnih izdelkih ali rastlinah z njim. Zato uživajmo jedi s kalcijem 1-2 uri po tem obroku.

 

 

Solata iz mlade špinače, jagod in orehov: V skledo damo oprane špinačne liste, jagode narezane na rezine ali četrtine, grobo nasekljana jedrca orehov,  začinimo z balzamičnim kisom in orehovim oljem.

Komentar: jedi z mlado špinačo, koprivo, rabarbaro... je treba dodati nekaj mlečnega ali rastlinskega s kalcijem, ker se oksalna kislina iz jedi nevtralizira s kalcijem; sicer nam ga pobira iz kosti.

 

Bezgov gres z jagodnim prelivom: Mleko segrejemo do vrelišča in damo vanj bezgov cvetove. Pokrijemo in pustimo stati 20 minut, da se mleko navzame okusa. Precedimo. Na bezgovem mleku skuhamo gres ( razmerje 4/1 ), še vročega zlijemo v modelčke in ohladimo. Omaka: na ponvi svetlo karameliziramo sladkor, dodamo drobno narezane jagode in pokuhamo.

Bezgovo pecivo z jagodami: 1 lonček jogurta, 2 jajca, 140g sladkor, 1 dl olja, vaniljin sladkor, pecilni prašek  ½, 180 g moke, 4-5 bezgovih cvetov, jagode.

Jajca s sladkorjem penasto umešamo, počasi prilivamo olje, dodamo jogurt, osmukan bezeg, premešamo, nato umešamo v zmes še moko s pecilnim praškom. Modelčke za mafine namastimo in v vsakega damo po eno jedilno žlico mase (odvisno od velikosti modela), pečemo pri 180 stopinjah, 10 minut.

Presna torta s skuto in jagodami: 100 g lešnikov, 100 g mandljev, 14 datljev, žlica masla, 500 g skute, 90 g svežega kremnega sira, sladkor, kokosov sladkor/ agavin sirup. Jagode: V mešalniku zmiksamo lešnike, mandlje in datlje, ročno vmešamo še maslo. Dobljeno maso razporedimo v model in postavimo za 20 minut na hladno. Skuti primešamo sir, sladkamo s sladilom po želji, ter dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Skutni nadev premažemo čez osnovo, po vrhu pa razporedimo še sveže jagode.

Komentar: jedi z mlečnimi beljakovinami, ogljikovimi hidrati, folno kislino in drugimi vitamini skupine B so zelo primerne za večerje pri nespečnosti.

 

Jagodni karpačo z mladim sirom, meto, lešniki in cvetličnim medom /slika w-0119 330/: Jagode operemo, očistimo zelenega dela in jih narežemo na tanke lističe, posujemo z naribanim mladim sirom, mletimi lešniki, meto in pokapamo z medom.

Komentar: dober je za vse, zelo priporočljiv pa za tiste, ki jim ščitnica prekomerno deluje.

 

 

Še primera idealne vezave hranil za tvorbo nevrotransmiterjev, prenašalcev informacij v možganih: 

Sadna kupa zoper stres (noradrenalin):  naredimo jo iz jagod, pomarančnega soka, mandljevih lističev, čokolade in smetane.(avtorica: M. Merljak)

 

Jagodni napitek za dober spomin in boljšo koncentracijo (acetilholin): naredimo ga iz jagod, sirotke, kislega mleka, kefirja ali jogurta, meda, cimeta, melise ali mete. (avtorica: M. Merljak)

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija! "

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

ZBUDI SE, SLOVENIJA 3. maj 2018

Pravila nagradnih iger
SODELUJ