Zdrava živila iz Trnovskega gozda: bob, maslo in skuta, tekst in nasveti Marije Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh.

Tri živila, ki so po krivem na slabem glasu!

Tokrat smo obiskali Lokve v osrčju Trnovskega  gozda. To je razmeroma obsežna gozdnata planota, ki sega od Gorice, od reke Soče  na zahodu, do Cola na vzhodu, kjer trči na pogorje Nanosa. Na jugu ga omejuje Vipavska dolina, na severu pa reka Idrijca.

Zaradi klimatskih posebnosti je nabor kulturnih rastlin, ki uspevajo na tem področju, razmeroma skromen. Poljedelstvo temelji na krompirju, zelju, repi, ohrovtu, fižolu in bobu.  Vir preživetja ljudi je bila  živinoreja: govedo in drobnica.  Vse to je oblikovalo način prehranjevanje, pri katerem so prevladovali mlečni izdelki, krompir in odporne stročnice. Izbrala sem tri živila, ki mnogim sprožajo pomisleke, češ, da niso zdrava. Pa ni tako! Oglejmo si bob, skuto in maslo


Bob je skoraj pozabljena stročnica. Mnogi ga štejejo za vrsto fižola, a je samo njegov sorodnik. Bob ima največ škroba oziroma polovico ogljikovih hidratov, a kar tretjino visoko vrednih rastlinskih beljakovin, kar je največ med vsemi stročnicami, ter zelo malo maščob. Je tudi izjemen vir mikroelementov, saj ima: železo, krom, mangan, selen, silicij, cink, kalij, kalcij, fosfor in magnezij. Bob v stročju se lahko pohvali še s kopico karotenoidnih snovi. Suh ali v stročju ima veliko vlaknin, suh tudi pektinov za dobro prebavo.  Bob ima tudi snovi, ki zavirajo in preprečujejo rast rakavih tkiv. Zaradi lecitina v bobu bomo bolje mislili in varovali telo pred aterosklerozo. Bob znižuje holesterol in  deluje diuretično.  

 

Najpogosteje pa bob jemo v zrnju. Tega moramo dolgo namakati, odcedimo vodo, v  novi vodi pa je skuhan v dobri uri. Uporabimo ga lahko kot fižol v solati, ali naredimo bobovo kremno juho, pire, ga dodamo v enolončnice, rižote, ali zamešamo  med meso za polpete. Včasih so ga tudi mleli in kuhali v kašo ali pa so ga vmešali v krušno moko. Po okusu je drugačen od fižola in marsikoga spominja na orehe. 


Skuta je lažje prebavljiva kot mleko, siri in nekateri drugi mlečni izdelki, ker ima  med vsemi osmimi esencialnimi aminokislinami, torej takimi, ki jih telo ne more samo izdelati in jih moramo zaužiti s hrano, še zlasti veliko levcina. Ta aminokislina izredno močno poveča prebavljivost mlečnih beljakovin. Posebno lahko prebavljiva je albuminska ali sirarska skuta, ker ima manj maščob kot navadna in še večji delež levcina.  Skuta ima tudi lizin in metionin. Lizin je aminokislina, ki močno zavira rast herpesa. Torej je skuta tudi za hujšanje! Telo namreč iz lizina in metionina izdela  karnitin, ta pa odvaža odvečne maščobe na kurjenje. Za izdelavo karnitina telo potrebuje še vitamina B6 in C in mineral železo.

 

V albuminski skuti so več kot polovica vse suhe snovi sirotkine beljakovine; le  dobra petina je maščob, vse drugo so minerali in laktoza. Med beljakovinami v albuminski skuti prevladuje beta globulin, ki ga je kar okrog polovico vseh skupnih beljakovin. Alfa laktalbumina je dobrih 20 odstotkov, imunoglobulinov dobrih 10 odstotkov, približno 10 odstotkov je peptonov, albuminov krvnega seruma pa kakih 5 odstotkov. Preprosto rečeno: prav zaradi teh sestavin albuminska skuta in sirotka, iz katere je ta skuta izdelana, deluje baktericidno in proti tumorjem

Maslo je bilo pogosto osnovno živilo marsikaterega zdravega ljudstva. Pred pol stoletja so zdravniki opozarjali, češ da maslo škodi srcu in ožilju in so priporočali  raje margarino. Pa se je izkazalo, da so imeli hudo narobe. Najnovejše raziskave  kažejo, da ravno maslo deluje preventivno proti boleznim srca in ožilja. To je z vidika živilske tehnologije zelo enostavno opredeliti. Maslo ima vitamin A, ki varuje in zdravi ščitnico in nadledvične žleze. Te pa imajo pomembno vlogo za pravilno delovanje srca in ožilja. Druga pomembna sestavina masla je lecitin, ki pomaga pravilno predelovati holesterol, da ta celo krepi črevesno steno in posredno ščiti pred rakom debelega črevesa. Poleg vitamina A sta v maslu še vitamin E in  selen; vsi trije skupaj imajo močno sinergično antioksidativno vlogo za zaščito  telesa.

 

Mlečna maščoba v maslu pa je sestavljena s srednje in kratkih verig maščobnih  kislin, ki se presnavljajo drugače kot večina nasičenih maščob. Kratke in srednje verige maščobnih kislin imajo potrjen preventivni učinek proti glivicam in rakastim tumorjem. Skupaj z vitaminom A pa okrepijo imunski sistem. Poseben del  maščobe v maslu so tako imenovani glikosfingolipidi, ki varujejo pred infekcijami, zlasti otroke in starejše ljudi. Maslo iz mleka živali, ki se pasejo ima veliko več konjugirane linolne maščobne kisline, ki je izredno močan antioksidant za krepak imunski sitem.

 

V svežem nepasteriziranem maslu je tako imenovani antistif nes faktor ali po slovensko faktor proti krčem, ki ščiti pred kalcifikacijo sklepov, artritisom in aterosklerozo. V maslu je tudi vitamin D, ki skupaj z vitaminom A poskrbi za pravilno absorbcijo kalcija za boljše in bolj močne kosti in zobe. Zraven je tudi jod za boljše delovanje ščitnice. 

 

V maslu iz mleka krav, ki so se pasle, je tudi živalska obliko vitamina K (K2).  Celoten vitamin K (rastlinski K1 in živalski K2) je nujen za pravilno koagulacijo krvi in izkoristek kalcija za normalno gostoto kosti. V krvnem obtoku je vitamin K2  najmočnejši zaviralec arterijske kalcifikacije in močno zmanjšuje tveganje poškodb ožilja. Živalska oblika K2 je ključnega pomena pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni, različnih oblikah raka, pri krčnih žilah, staranju kože in pri številnih drugih boleznih. Študija Evropske agencije za raziskave raka v povezavi s hrano (EPIC) je pokazala, da vnos vitamina K2 zmanjša tveganje za raka na prostati za dobro tretjino, pri čemer pa rastlinska oblika vitamina K1 ni imela nikakršnega vpliva.

 

Recepti za naravna čistila in nasveti ekološke gospodinje Tajče Pavček

Z ekološkimi čistili nad hišni prah!

V nasvetih za dom se posvečamo nikoli končanemu hišnemu opravilu! Se tudi vam zdi, da bi lahko neprestano odstranjevali prah s polic in omar? Tajča Pavček je pripravila nekaj receptov za pripravo naravnega čistila za čiščenje parketa in odstranjevanja prahu.

 

Čistilo za odstranjevanje prahu:

  • 500 ml črnega čaja
  • ¼ skodelice olivnega olja
  • ¼ skodelice limoninega soka
  • 1 žlička eteričnega olja

 

Čistilo za parket:

  • 2 žlici naravnega mila
  • ½ skodelice kisa
  • 500 ml vročega črnega čaja
  • vedro tople vode
  • nekaj kapljic olivnega olja

 

Osvežilec zraka: 

  • 1 l destilirane vode
  • 1 dl limoninega soka
  • 6 kapljic eteričnega olja

 

Vse sestavine pri posameznem receptu zmešate in pripravite čistilo.

 

Fotografija: http://www.freestockphotos.biz/stockphoto/16323

 

 

Češnje so zdrave vse leto!, nasveti in tekst Marije Merljak, uni.dipl.živ.teh.

Češnje delujejo diuretično, čistijo ledvice težkih kovin in odpravljajo zaprtje!

Češnje (lat.: Prunus Avium) sodijo v družino rožnic in so izjemno zdrave.  Vseh komercialnih sort češenj je veliko; na slovenskem okrog 20. Med seboj se razlikujejo po času polne dozorelosti, po intenzivnosti rdeče barve, ki pri nekaterih sortah prehaja v temno rdečo do skoraj črno barvo, potem v odpornosti na vremenske vplive, v čvrstosti in konstituciji mesa češnje ter v niansah oblike, velikosti in okusa; ene so za spoznanje slajše, druge imajo nekoliko zaznavno trpkost, ali pa svežo kislost, kar je posledica različnih količin sladkorja, taninov in citronske kisline v njih. Na splošno pa velja, da so češnje primerno sladke ter prijetnega osvežilnega okusa, z rahlim kislim pridihom. V Goriških Brdih, kjer je največ češenj na Slovenskem, gojijo tri osrednje sorte: burlat, vigred in giorgia, ter po nekaj dreves starih briških sort. V majhnem sadežu ni veliko energije ( okrog 60 kcal/100 g sadja), saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne.

 

Zakaj so češnje zdrave?

 

1. pomagajo pri putiki (protinu), artritisu in bolečinah ob vnetjih; znižujejo količino vnetnih snovi, zato delujejo protivnetno. Selektivno namreč zavirajo encim COX-2 ali ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži  bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih. Res pa je, da jih je treba v ta namen pojesti kar veliko, vsaj pol kilograma za zajtrk in prav toliko za večerjo, še raje več. Taka ''dieta'' naj traja vsaj tako dolgo, koliko je moč dobiti sveže češnje. Potem je dobro uživati suhe češnje ali njihov sok, marmelado iz češenj ali češnjeve kompote. Ker odplavljajo sečno kislino iz sklepov, so pravcato zdravilo za putiko oziroma protin.

 

2. pomagajo pri srčnih obolenjih: Zaradi visoke vsebnosti kalija ter ugodnega razmerja med kalcijem in magnezijem, so češnje dober sadež za vse, ki imajo težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi;  ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja.

 

3. Zaradi elaginske kisline in amigdalina lahko češnje štejemo tudi kot pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj.

 

4. češnje delujejo diuretično, zato so dober čistilni sadež za jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine.

 

5. odpravljajo zaprtje, toda morali bi jih uživati najmanj po kilogram na dan in to vsaj teden dni. V tem primeru naj bi češnje odpravile še tako trdovratno zapeko. 

 

6. Češnje imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, ki je primeren tudi za sladkorne bolnike.

 

7. Imajo od 80-90 % vode in veliko drugih snovi, zlasti mineralov in vitaminov.  Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo. V njih je razmeroma veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3) in vitamina C. Čeprav so kot sadež majhne, imajo veliko površino kožice, ki jih obdaja, saj so po obliki skoraj kot kroglice ali kot okroglo napihnjeno srčece, zato imajo idealno razmerje med volumnom in površino.

 

8. Češnje so pravo lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Antociani tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato bi lahko rekli, da nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in paradentozo. Češnje blagodejno vplivajo za odpravo aken, ker vsebujejo veliko silicija. Ta zboljšuje gladkost kože in sodeluje pri tvorbi kosti in kit. Silicij v češnjah omogoča lažje izkašljevanje.

 

9. Antocinadini kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravioličnimi žarki. In enako vlogo imajo v našem telesu, ko jih uživamo.

 

10. Uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj pomaga lajšati artritis. Šop suhih češenj in pecljev skuhamo v kropu pet minut in pustimo ohlajevati 20 minut. Ta čaj je zlasti primeren za tiste, ki imajo putiko. Češnjev sok pa pomaga uravnavati krvni tlak tistim, ki imajo prenizkega. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj.

 

 

Podobno kot pri drugem sadju, tudi pri češnjah velja, da jih pobiramo, ko so na vrhuncu dozorelosti, saj le dozorelo sadje ima največ snovi v sebi! In tudi pri češnjah velja načelo lokalno in s sadovnjaka na mizo.  Kot vsako sadje so  češnje občutljive na staranje in med še tako dobrim skladiščenjem izgubljajo hranilne snovi.

 

Hranilne snovi izgubljamo tudi zaradi drugih vzrokov, najpogosteje pri napačni pripravi; pri sadju je to redkeje, saj največ sadja pojemo presnega. Toda če imamo sadja več kot ga lahko sproti pojemo, ga je najbolje zamrzniti ali predelati v marmelade, kompote in podobno.

 

 

Če zaključimo: češnje so izredno zdrave, saj delujejo na vse: na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Zato se jih najejmo!