Od čebel do zdravja, nasveti in tekst Marije Merljak

Zdravilnost medu in medenih izdelkov ter nekaj receptov.

Čebele so morda najboljši zgled medsebojnega sodelovanja, kakršno je tako značilno tudi za vse celice našega telesa? Vsaka posamezna čebela prispeva le po nekaj kapljic medičine, a na koncu vse skupaj izdelajo in zberejo veliko medu. Čebele morajo obiskati več milijonov cvetov, da naberejo dovolj nektarja za en samcat kilogram medu. Pri tem vse skupaj preletijo toliko, da bi lahko kar sedemkrat obkrožili Zemljo.

 

Med je zdrav in zdravilen...

 

Prvi zapisi o zdravilnosti meda sega v obdobje starega Egipta. Uporabljali so ga za celjenje opeklin, ureznin, kožnih razjed in za odprte rane. Za Hipokrata je bil med najljubše zdravilo, omenjajo ga tudi rimski zdravniki in farmakologi tedanje dobe. V zadnjem času med spet pridobiva terapevtsko vlogo tudi v medicini.

 

Kaj je med?

 

Med je gosto, tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele iz nektarja cvetov, izločkov iz živih delov rastlin, ali iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk na živih delih rastlin. Čebele osnovni material predelajo, mu dodajo encime iz svojih ćlez, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v pokritih celicah satja./pravilnik iz leta 2004/

 

Sestava medu:

 

Med vsebuje več kot 200 komponent; te variirajo glede na klimo, okolje, botanični izvor in sposobnosti čebelarja.

 

Poglavitne sestavine medu so:

-sladkorji do 80 %,

-voda do 18%,

-1 % organskih kislin,

-do 1,5 % mineralov in

-do 2 % aminokislin.

Zraven so še encimi, aromatske snovi, vitamini, minerali, pelod, vosek, flavonoidi, fenoli, lipidi, terpeni, pigmenti in proteini.

 

 

Zakaj med zdravi? Zato ker ima močno protimikrobno delovanje:

 

-visoka vsebnost sladkorjev (več kot 95% suhe snovi), pripomore k temu, da se zmanjša delež biološko razpoložljive vode od 0,56-0,62, in pri tej vrednosti ni možnosti razvoja bakterij;

-vsebuje od 14-18% vlage, a ni vsa bioaktivna,

-med je kisel, ima nizek pH 3,2- 4,5; s tem uničuje številne patogene bakterije, ki za rast potrebujejo normalen pH (od 7,2-7,4),

-med je protibakterijsko učinkovit tudi zoper druge bakterije: Citrobacter freundii, Echericia Coli, Enterobacter aerogenes, Klebisiella pneumoniae, Mycobacterium phlei, tri vrste salmonele (California, Enteritidis, Typhimuriu), Shigella sonnei, ter zoper streptokoke in stafilokoke. /Lusby & sod., 2005/.

-med učinkovito deluje tudi zoper seve bakterij, na primer MRSA, ki so odporne na antiobiotike in meticilinu /Sherlock & sod., 2010) ter na seve VRE /Cooper &sod 2002/.

-ima encime:

invertaza (glukozidaza), diastaza (amilaza) in glukoza-oksidaza. V manjši meri sta še katalaza in kisla fosfataza.

Za protibakterijsko delovanje je najpomembnejša glukoza-oksidaza. Ta oksidira glukozo, nastane glukonska kislina, stranski produkt je vodikov peroksid.

 

Ko med raztopimo v vodi (25-30% raztopina), se aktivnost encima glukoza-oksidaza  poveča od 2.500 do 50.000 krat. Protibakterijski učinek se nenadoma hitro močno poveča; torej, najboljše je med raztopiti in spiti kot napitek. Nikakor pa ne smemo meda raztopiti v vročem čaju, ker uničimo encime! Čaj moramo pred sladkanjem z medom ohladiti na telesno temperaturo ali manj. Najmočnejše deluje nepasteriziran in nefiltriran med.

 

Pomnimo: encimsko delovanje popolnoma preneha, če med nepravilno shranjujemo pri visokih temperaturah ali ekstremno nizkih; če ga dalj časa segrevamo pri temperaturi nad 40 stopinj C, ali če ga pasteriziramo ali kratkotrajno segrejemo prek 70 stopinj C in, če ga izpostavimo sončni svetlobi.

 

-ima veliko organskih kislin (ocetna, maslena,citronska, mravljinčna, glukonska, mlečna, maleinska, jabolčna, oksalna, piroglutaminska, piruvična, jantarjeva, glikolna, in vinska kislina, med anorganskimi je foforjeva kilslina; te kisline povečujejo število kemičnih reakcij in krepijo protibakterijskom in antioksidativno dejavnost.

-v medu so rastlinski fenoli, med njimi pinocembrin, ki je tudi v propilusu; to so flavonoidi, ki delujejo antioksidativno,  protivnetno in protimikrobno.

 

Ugotovitve zdravnikov:

-specialist interne medicine dr. Damjan Justinek priporoča, da tudi sladkorni bolniki pojedo po eno žlico meda na dan.

-dr. E. Koch je odkril, da med vsebuje glukotilni faktor; ta izraža razmerje med sladkorjem, ki se izkoristi za srce, možgane in druge organe in skupno zaužito količino. Zaradi tega faktorja se ob uživanju ene žlice meda in normalni prebavi   ne zviša količina sladkorja v krvi.

-inzulinski metabolizen namreč izboljšajo tudi minerali v medu, zlasti krom, kalij, cink, magnezij in vanadij.

-glikemijski indeks je sicer visok, ker je med koncentrirano živilo, a ga manj pojemo kot sladkorja in ga s kombinacijami z drugimi živili znižamo, na primer med na polnovreden ali ajdov kruh, potem, da pojemo jabolko zraven, ali jajce in mleko...,

-naraven med po ugotovitvah medicine za 7 % zniža holesterol, za 2%  trigliceride in za 8  % homocistein.

-med preprečuje zraku dostop do rane, sladkor razmnoževanje bakterij, druge snovi pa pospešijo celjenje.

-matični mleček po bolezni okrepi telo in poveča moč; premaga utrujenost, saj spodbuja celice, da proizvajajo več energije.

-propolis pomaga pri ožilju, zobeh, ran v ustih, in pri krepitvi imunskega sistema.

-cvetni prah poveča količino hemoglobina, deluje antibiotično, izboljšuje krvni tlak, pomaga moškim pri težavah s prostato ter pri psihični in fizični utrujenosti.

-že v 19.stoletju so na naših telh uporabljali vosek za zdravljenje notranjih in kožnih bolezni. Dodajali so mu zelje, brinove jagode, teloh, jajca, oljčno olje, kumino, majaron... sesirjeno mleko; to je mehčalo notranje bule in otekline, za revmo ipd. (po prim.dr. Petru Kapšu).

-vendar pa meda ne smejo uživati dojenčki do enega leta, ker še nimajo encimov, da bi spore v medu razgradili.

 

 

ZDRAVILNI NAPOTKI Z MEDOM:

 

ZOPER ZGAGO IN ŽELODČNE TEŽAVE:

Čaj iz brinovih jagod, kopriv in pelina z medom; pijemo večkrat na dan.

 

KREPI SPOMIN:

Rožmarinov čaj z medom: popijemo do dve skodelici na dan.

 

ZOPER VNETJE DLESNI:

Nastrgan hren pomešan z medom zadržujmo v ustih čim dlje, nato izpljunemo; ponovimo večkrat.

 

ZOPER ČIRE IN GNOJNE RANE:

Stolčemo črno redkev, jo pomešamo z medom, ogrejemo in položimo na rane.

 

ZOPER IZPADANJE LAS:

iz zelenih plodnih ovojev oreha in listov naredimo zavretek; ohladimo, dodamo med in dobro premešamo; s tem temeljito operemo in tudi utiramo lasišče.

 

PRI ASTMI:

čajno žličko medu zmešamo z nastrganim hrenom; vključimo v medeno kuro;

 

PRI VNETIH OČEH:

svež pelinov sok zmešamo z medom in premažemo okrog oči.

 

PRI BRONHITISU POMAGA:

črna redkev z medom; redkev na vrhu lijakasto izdolbeno, večkrat  preluknjamo s čim tanjšo iglo, v lijak nalijemo med, postavimo nad širok kozarec in počakamo, da se vanj izcedi med.

 

ZOPER KAŠELJ:

drobno stolčene lešnike zmešamo z medom v kašo in vsake pol ure vzamemo pol žličke te kaše.

 

BLAŽI OMOTICO:

svež trpotčev sok pomešamo z medom in kombiniramo z medeno kuro.

 

ZANOHTNICO ODPRAVLJAJO:

obkladki iz medu in čebulnega sok; večkrat ponovimo.

 

PRI DUŠEVNI UTRUJENOSTI:

svež jabolčni sok zmešamo z medom in pijemo večkrat na dan.

 

PRI SONČNIH OPEKLINAH  ali OPARINAH:

namažemo z medom; s tem preprečimo mehurje in pospešimo zdravljenje.

 

 

Desettedenska medena kura za revitalizacijo organizma:

pol ½ žličke mešanice kamilic in rmana prelijemo z vrelo vodo do polovice čajne skodelice; ohladimo na telesno temperaturo in šele zdaj v to dodamo med po posebnem sistemu:

prvi teden  po pol čajne žličke medu, drugi teden po eno čajno žličko, tretji teden po poldrugo čajno žličko, četrti do sedmi teden po dve čajni žlički, osmi teden zmanjšamo na poldrugo čajno žličko, deveti teden po eno čajno žličko in deseti teden po pol čajne žličke v pol skodelice prevretka. Pijemo po požirkih 3x na dan, in sicer uro pred zajtrkom, uro pred kosilom in uro po večerji.

Med  medeno kuro se popolnoma odrečemo: alkoholu, sodavici in drugim pijačam z ogljikovo kislino, moštu, pivu, ostrim  začimbam, zmanjšamo tudi soljenje jedi, ki naj bodo lahke z veliko surovega kislega zelja in sirove jedi, zlasti skutnica. Priporočena je obilica zelenjave in malo mesa. Kajenje je strogo prepovedano.

Kuro smemo po dveh ali treh tednih premora ponoviti. To lahko delamo dokler se ne pokaže trajno izboljšanje počutja.

 

Medene štručke:(recept Nevenka Čemažar, Savlje,), slika priložena:potrebujemo: 25 dag moke, 2 jajci, 6 žlic sladkorja, 2 žlici meda, ½ zavitka pecilnega praška, ½ zavitka cimeta, 50 g orehov, pest rozin, žlico masla in dve žlici sladkorja v prahu za posip. Zmešamo, damo v model, spečemo in razrežemo na rezine, potresemo s sladkorjem v prahu.

Dr. Štrukelj svetuje: Kako se zaščitimo pred soncem in negujemo kožo po sončenju z naravnimi sredstvi

Zelena lupina oreha, cvetovi mačehe in šentjanževka za zaščito kože!



Za naravno zaščitno sredstvo za lepo porjavitev kože potrebujemo:

  • 30 g sveže zelene zunanje lupine plodu oreha                             
  • 30 g svežih cvetov mačehe                                                           
  • 200 ml olivnega olja

 

Priprava:

Svežo zeleno zunanjo lupino nezrelega plodu orega narežemo, dodamo sveže cvetove mačehe, postavimo v steklenico iz brezbarvnega stekla, dodamo oljčno olje in dobro pretresemo. Postavimo na sonce za 10 dni, vmes večkrat pretresemo. Po preteku desetih dni olje precedimo skozi gazo in ga shranimo v temni steklenički v hladnem prostoru do uporabe. Lahko ga mešamo z zaščitnimi kremami za porjavitev  v razmerju 1:3.

 

POZOR: Zaščita takega pripravka ustreza zaščitnemu dejavniku (faktorju) 5 (blaga zaščita), zato je potrebno pogosto nanašanje na kožo. 

 

Za pripravo naravnega zaščitnega sredstva za nego kože po sončenju in pri rahlih opeklinah pa dr. Štrukelj priporoča cvet šentjanževke (Hypericum perforatum). 

 

Potrebujemo:

  • 40 g svežih cvetov šentjanževke                                                 
  • 200 ml olivnega olja                                                                              

 

Priprava:

Sveže cvetove šentjanževke vsujemo v steklenico iz brezbarvnega stekla ter nanje vlijemo oljčno olje, dobro pretresemo, zapremo s pokrovčkom in postavimo na sončno svetlobo za deset do štirinajst dni. Olje se mora obarvati lepo rdeče. Vmes nekajkrat pretresemo, po preteku časa precedimo v stekleničko iz temnega stekla in hranimo v hladnem prostoru do uporabe.

Uporaba:

Po sončenju kožo umijemo z vodo, posušimo ter nanesemo plast šentjanževega olja in nežno razmažemo. V primeru srednje izraženih sončnih opeklin kožo rahlo umijemo s hladno vodo, nanesemo plast navadnega jogurta in po eni uri speremo jogurt s hladno vodo, nato pa nežno nanesemo plast šentjanževega olja. Ponovimo lahko večkrat enak postopek, dokler se koža ne umiri.

 

 

Dr. Štrukelj o naravni zeliščni zaščiti proti klopom

Dr. Štrukelj za naravno zaščitno sredstvo proti klopom priporoča citronko, roženkraut in limono!

NARAVNI OLJNI PRIPRAVEK PROTI KLOPOM

Potrebujemo:

  • 20 g posušenih listov citronke                                  
  • 20 g posušenih listov roženkrauta                           
  • 10 g posušene limonine skorje                                  
  • 150 ml mandljevega, jojobinega ali olivnega olja                  

Priprava:

Liste citronke in roženkratta ter naribano skorjico limone najprej dobro posušimo. Pazimo, da listov preveč ne poškodujemo, saj bomo s tem izgubili eterično olje. Suhe liste damo v kozarec za vlaganje ali steklenico s širokim vratom, nalijemo kvalitetno rastlinsko olje in šele nato z leseno žlico liste drobimo oziroma dobro potolčemo (ko so že v olju). Postavimo v temen in hladen prostor za 10 dni, precedimo in čisto olje uporabimo za nanos na predele telesa, ki so izpostavljeni okolici. Isti pripravek je uporaben tudi za naše hišne ljubljenčke, za zaščito pred klopi.

NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ