Naravna hrana za možgane

Nasveti Sanje Lončar

Predstavljamo vam nekaj nasvetov vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Sanje Lončar o naravnih rešitvah za možgane, oziroma o začimbah, ki lahko koristijo našim možganom.

1.

Rožmarin

Rek pravi – rožmarin za spomin.

Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom je zelo poskočilo po objavi rezultatov raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Razlika med skupino, ki je reševala teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8-cineol), in tistimi, ki so bili v neodišavljenem prostoru, je bila osupljivo velika. »Odišavljeni« udeleženci so bili za 60 do 75 % uspešnejši v tem, da so brez napak izpeljali seznam opravil, ki so jih morali narediti.

 

2.

Bazilika

Že v srednjem veku so zapisali, da bazilika očiščujoče deluje na možgane. Danes vemo tudi, zakaj. Bazilika odlično blaži izločanje škodljivih stresnih hormonov. Je ena izmed edinstvenih rastlin, ki neutralizira poškodbe, ki jih povzročajo sevanja, tako radioaktivna kot na elektromagnetni smog. Obe sevanji sta zelo nevarni za živčevje in možgane.

 

3.

Orehi z medom in galgantom

Galgant je še ena izmed začimbnic, ki smo jih v srednjem veku poznali bolje kot danes. Hildegarda jo imenuje začimba življenja. Mnogi pravijo, da je skrivnost njene dolgoživosti in bistre glave bila prav v tem, da je uživala veliko galganta. Za orehe je sodobna znanost že ugotovila, da odlično delujejo na možgane, galgant pa zelo izboljša njihovo prebavo in razpoložljivost vseh zakladov, ki so v orehih. Med pa je v tej zgodbi sinergent, ki moči ene in druge sestavine le dodatno pomnoži.

 

4.

Paprot – Neflilepsis

Praporot je med vsemi rastlinami, ki jih je NASA testirala, rekorderka po tem, koliko strupov lahko pobere iz bivalnega okolja. Najbolj pomembno je, da pobira formaldehide in druge okoljske strupe, ki predstavljajo veliko nevarnost za naše možgane.

 

Čolničasta tradeskancija

Nasveti dr. Jožeta Bavcona

 

Čolničasta tradeskancija je trajnica, ki ima kratka in odebeljena stebla, ki jih prekrivajo  številne listne nožnice v spiralni obliki. Listi so široki in temno vijolično zeleni, debeli in mesnati, na spodnji strani povsem temno vijoličasto obarvani. Cvetovi se nahajajo v zgoščenem socvetju v čolničastem zalistju na kratkem peclju, ki ga tvorita dva ovojna lista.

Rastlina izvira iz Južne Amerike, od koder je prišla že zelo zgodaj, okrog leta 1750. Izvira iz tropske Amerike. V srednji Ameriki pa je kasneje zbežala iz vrtov in tam postala invazivna. V Evropi pa se rastlina goji kot lončnica. Je dokaj mesnata rastlina, zato jo nekateri uvrščajo že kar med sočnice. Uspeva celo v zmanjšani svetlobi, ker ima značilne vijolično obarvane liste, kjer se nahajajo antociani, ki rastlini pomagajo preživeti tako strese zaradi povečane svetlobe, mraza, ali pa pomagajo pri pomanjkanju svetlobe. Pri slednji so predvsem pomembni pri pomanjkanju svetlobe ali pri preveliki količini svetlobe. V listih se nahajajo poleg antocianov še alkaloidi in saponini. Zato rastlina velja tudi za strupeno. Res pa je, da so antociani tudi dobri antioksidanti, kar so očitno ljudstva v južni Ameriki vedela, saj so liste uporabljala tudi za čaje proti bakterijam. Vendar bi tako uporabo pri nas vseeno odsvetoval, ker mi tega ne poznamo dovolj dobro, da bi uporabljali te liste v te namene. Je pa to še danes zelo zanimiva rastlina za raziskave, saj ugotavljajo njene učinke proti zdravljenju raka, vnetjem in gonoreji. V listih so namreč še druge snovi, ki pa so lahko ob neprimerni uporabi škodljive kot so alkaloidi in saponini.

Rastlina je bila nekoč zelo prisotna tudi pri nas kot lončnica, ki je v poletnem času v polsenci prav lepo delovala, preko zime pa je krasila okna ali kote v hišah. Ni zahtevna in potrebuje le dovolj vode v vročem poletju. Mladi poganjek, ki se razvije pri tleh, odtrgamo, damo v vlažno vrtno zemljo, lahko dodamo nekaj šote, ni pa nobene velike potrebe, ker rastlina dobro raste že v navadni vrtni zemlji. Poganjek lahko damo tudi kar v vodo in že hitro se pojavijo korenine in rastlina prične z rastjo.

 

Vzdrževanje pralnega stroja

Nasveti Polone Lesjak, višje inženirke v razvoju pralnih strojev Gorenje



1. Kako pravilno vzdrževati pralni stroj?

- priporočamo, da se na pralnem stroju vsaj 1x mesečno uporabi samočistilni ali pralni program Bombaž 95°C. Pri uporabi teh dveh pralnih programov je priporočljivo dodati 1 dcl alkoholnega kisa ali praškasti detergent. Kis ima tudi dezinfekcijski učinek. Pri teh programih za čiščenje pralnega stroja, naj bo boben prazen.

- 1x mesečno je dobro očistiti predal dozirne posode, ki ga izvlečete in operete pod tekočo vodo, očistiti je potrebno tudi prostor, kjer je predal vstavljen in meh (guma med bobnom in odprtino vrat).

 -  po vsakem pranju priporoča, da pustite vrata pralnega stroja odprta, prav tako predal dozirne posode. Tako omogočite, da zrak kroži ter posuši notranjost pralnega stroja in s tem preprečite morebitno nastajanje biofilma (posledica je slab vonj notranjosti pralnega stroja), ki potrebuje za svoj nastanek vlažno in toplo okolje.

 

2. Kako in kdaj očistiti filter?

- filter se na pralnem stroju očisti glede na število pranj, ki jih opravite mesečno, oziroma glede na perilo, ki ga perete. Pri zelo kosmatem, starem ali dolgovlaknatem perilu priporočamo čiščenje filtra 1x mesečno, pri običajnem perilu pa 3x letno.

- postopek čiščenja je podrobno opisan in slikovno prikazan v navodilih za uporabo.

- filter izplaknemo pod tekočo vodo in ga namestimo nazaj v enak položaj kot je bil.

 

3. Je uporaba mehčala smiselna ali ne in zakaj ne?

Poznamo dve vrsti mehčal: mehčala za vodo in mehčala za perilo. Mehčala za vodo prestrežejo delce vodnega kamna, ki so v vodni kopeli, in jim tako preprečijo, da bi se odlagali na dele pralnega stroja, ali da bi ti delci ovirali detergente pri opravljanju svoje funkcije. Kot alternativo raznim komercialnim mehčalom za vodo, lahko stranke uporabijo alkoholni kis, ki ima prav tako pozitivni učinek na preprečevanje odlaganja vodnega kamna na delce pralnega stroja. Vsi detergenti za pranje perila že v osnovi vsebujejo specialna sredstva, ki imajo nalogo mehčanja vode.

Uporaba mehčal za vodo je odvisna od vaših pralnih navad. Običajno jih uporabljajo, da perilo po pranju diši, je mehkejše na otip, se lažje lika,… Težava teh mehčal je lahko nastanek slabega vojna pralnega stroja in pospešitev nastajanja biofilma v notranjosti pralnega stroja, saj se mehčala za perilo dodajajo v zadnji izpiralni vodi in se nato ne izpirajo več. Prav tako ta mehčala ostajajo na perilu in so lahko tudi vzrok za pojave alergij na koži.

 

4. Kolikšna je primerna doza pralnega praška?

Količina pralnega sredstva je odvisna od stopnje umazanosti perila, količine perila, ki jo napolnimo v boben, vrste perila, izbranega pralnega programa in stopnje trdote vode, ki je na določenem območju.

5. Kako je z uporabo belega vinskega kisa v pralnem stroju, za kaj je koristen?

Proizvajalci pralnih strojev močno priporočamo uporabo alkoholnega kisa, saj je dobro vodotopen, se dobro izpere iz stroja ali perila, je poceni in dostopen v vsakem gospodinjstvu. Ima več pozitivnih učinkov, in sicer preprečuje odlaganje vodnega kamna na dele pralnega stroja, je dober dezinfektor in preprečuje nastajanje slabega vonja v notranjosti pranega stroja; učinkovit je za čiščenje pralnega stroja pri visokih temperaturah; z njim lahko operemo tudi perilo, ki ima po pranju slab vonj; lahko ga uporabimo za lažje odstranjevanje nekaterih vrst madežev: trave, sadnih sokov, vseh vrst sadja in rdečega vina.

 

6. Kdaj je stroj prepoln perila?

Pralni stroj je doma nemogoče prenapolniti. Peremo lahko toliko, kolikor napolnimo boben pralnega stroja. Pri zelo umazanem perilu priporočamo, da se za dober rezultat pranja, stroj napolni le 2/3. Prav tako priporočamo, da se izogibate zelo malim polnitvam, ali celo pranju samo enega kosa oblačila. Male polnitve je zelo težko enakomerno porazdeliti v bobnu, ki je osnovni pogoj za končno ožemanje perila. Male polnitve pralnega stroja prav tako niso racionalne iz vidika varovanja okolja, saj porabijo veliko vode, energije in detergentov, ki se izpustijo v odpadne vode.