Črni teloh (Helleborus  niger) je ena prvih rastlin, ki nas s svojimi razkošnimi cvetovi razveseli, ko narava počiva. V Sloveniji kot tudi v Nemčiji in Avstriji je uvrščen na listo zaščitenih rastlin. Slovenci imamo zanj celo kopico imen kot:

     - npr. glavobolka, kurja smrt, smrtnica kar poudarja njegovo strupenost  

     - talovnik, talač opisuje da zablesti, ko se sneg tali

     - črni teloh ali črnoglavec pa govori o zunanji barvi njegove kot mezinec debele  korenike. 

Avtohtona rastišča črnega teloha segajo od Alp, Apeninov pa vse do Balkana. Od 15 vrst tega rodu, je kar pet samoniklih v Sloveniji.

Cvetni popki so razviti že v septembru, zato na prisojnih predelih zacveti že konec decembra, večina pa spomladi,  čim sneg skopni. To, kar poimenujemo cvet je pravzaprav kožica, sestavljena iz 5 velikih čašnih listov in obdajajo prave cvetove, ki so nežni in rumenkaste barve. So zelo vzdržljivi, zato je cvetenje teloha dolgotrajno in ob ugodnih razmerah traja kar par mesecev. Z njimi je narava poskrbela, da so v tem neugodnem času opazni, dodatno pa le redke opraševalce privabljajo tudi z medovitimi izločki.

Listi so temno zeleni, veliki usnjati pritlični zimzeleni in značilno 5,7 ali 9 dlanasto deljeni, z celim ali nazobčanim robom. Zdržijo vse do pomladi, ko začnejo poganjati novi listi.

S posebej  vzgojenimi »siljenimi« že cvetočimi telohi, lahko že  v predprazničnem obdobju, kot tudi spomladi okrasimo cvetlična korita na okenskih policah ali pred vhodom, po koncu cvetenja pa jih posadimo kot podrast lesnatim rastlinam in živim mejam. Za svojo rast potrebujejo polsenčno lego s humoznim rastiščem, saj je  rastlina svetlih gozdov, gozdnega roba, grmovnatih pobočij in kamnitih travišč.