Ko rastlina tako hitro osvoji svet s svojo preprostostjo, je to res ne neverjetno. Samo zelena je in nič se ne spreminja, le kaj je bilo tako  presenetljivega, da ji je to uspelo?

 

Aspidistra elatior  (ščitovka) je rastlina, ki je v letu 1820 prišla iz  Tajvana in  Japonske v Evropo. V viktorijanski dobi je to postala najbolj modna rastlina. S svojo lepoto pa je ostala zanimiva do današnjih dni. Navajajo jo kot prvi primer hortikulture stanovanj, ker je dejansko pomenila to, kar so potem druge tropske vrste s samo svojo zelenino nadaljevale kot hišne vrste. A v resnici je to najbolj preprosta vrsta  iz družine ( Asparagaceae) beluševk.  Še nekaj jo dela privlačno, nezahtevna je in lahko preživi človeka, torej traja iz roda v rod.

 

Rastlina ima v zemlji koreniko iz nje poženejo veliki  zeleni bleščeči listi, ki ostanejo taki nekaj let. Gre za vedno zeleno rastlino, ki tudi pri nas preživi v neogrevanih prostorih v milih zimah celo zunaj, v Sredozemlju pa sploh ostaja v zunanjih pogojih celo leto. Lepša je v pol senci, vendar je to rastlina, ki preživi v popolnem pomanjkanju svetlobe.  Zato ni čudno, da je bila to tudi rastlina industrijske dobe, ne le viktorijanske. V vsaki pisarni je preživela.

 

Rastlino tudi sam poznam  že od rane mladosti, saj je bila vedno doma ob peči sredi hiše, vsa leta enaka. Ko je enkrat poskrbela za presenečenje. Na zemlji se je pojavila rjava zvezdica. Zacvetela je, redko se to zgodi, iz korenike požene škrlatno vijoličast zvezdast cvet, ki je povsem pri tleh. To pa se zgodi le tedaj, če rastlino pustimo nekaj let v istem loncu. Ja te rastline skoraj nismo presajali in je preživela. Zato sploh ni nič nenavadnega, da so tej rastlini dodali tudi ime palma lenuhov.  Bistvo rastline pove. Nič ni potrebno z njo početi, le vodo rabi, pa tudi brez obilnega zalivanja celo preživi in je potem lepa, seveda če nam je ta temna bleščava zelenina všeč. Da je taka, jo je dobro kdaj dati pod tuš, potem pa jo še morda poškropiti s pivom, saj to je včasih nadomeščalo današnje razpršilce za bleščavost listov.

 

George Orwell  je leta 1936 napisal kritičen roman  Keep the Aspidistra Flying. Ščitovka je torej dosegla vse, prebila se je celo v literaturo. Tudi pri nas ni ostala neopažena. Ne le da je bila to nekoč povsod uporabljena rastlina tako kot v Angliji, da je dobila status rastline, ki so jo imeli tako v mestih kot na podeželju. Tudi mojster Plečnik jo je uporabljal kot rastlino, ki jo je rad postavil v svoje prostore.  Skratka bila je ena izmed rastlin, ki se je znašla pri opremi notranjih prostorov. Kako tudi ne, saj s svojo zelenino simbolizira večnost in veličino, ki jo je vedno upodabljal. V sredozemskem prostoru kot tudi pri nas je bila vedno prisotna od tedaj, ko se je pojavila v Evropi, zato ni nič čudno da ga je s svojo preprostostjo in zelenino prevzela. 

 

Pripravil: dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani 

 

Fotografije: dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani