Doma pripravljena gnojila ter škropiva proti boleznim in škodljivcem, nasveti Jerneje Jošar

Za obilnejši pridelek lahko poskrbimo z naravnimi sredstvi.



Junij je tisti mesec, ko so naši vrtovi polni čudovitih barv, oblik in vonjav. Pridno že pobiramo pridelke, snujemo nove posevke za kasnejše jesenske in zimske dni, hkrati pa skrbimo, da so zelenjadnice zdrave, brez bolezni in škodljivcev, ter močne in vitalne.

 

Gnojila iz samoniklih rastlin

Da bodo rastline dobro uspevale in bogato obrodile, jih v tem mesecu že dodatno pognojimo. Gnojila si lahko čisto enostavno pripravimo sami kar iz samoniklih rastlin. Uporabimo lahko koprivo, gabez, ter rastline, ki jim pravimo tudi pleveli – navadni plešec, bela metlika, navadna zvezdica, navadni tolščak in še mnoge druge.  

Dušik je odličen za vzpodbujanje rasti ter na splošno za rastline, od katerih pričakujemo predvsem močno rast in veliko listov. Veliko dušika vsebujejo še detelja, navadni gabez in grahor.

Fosfor ugodno vpliva na tvorbo cvetov, plodov in semen. Bogati z njim so tolščak, kristavec, bela metlika, grahor in navadni gabez. S fosforjem bogato tekoče gnojilo je odlično predvsem za cvetoče okrasne rastline, vse zelenjadnice plodovke ter jagodičevje in sadno drevje.

Kalij je potreben za dobro kakovost cvetov in plodov ter odpornost rastlin. Z njim so bogati navadni gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec, navadni tolščak, grašice, kristavec in praproti. Gnojilo iz teh rastlin bo dobro delo cvetočim rastlinam in rastlinam, pri katerih pobiramo plodove, pa tudi vsem drugim rastlinam za splošen dvig odpornosti.

Kalcij omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil. Veliko ga najdemo v divji kamilici, regratu, navadnem tolščaku, navadnem plešcu, vejicatemu rogovilčku, beli metliki, in navadnemu gabezu. Gnojilo je koristno za vse rastline.

Silicij povečuje odpornost rastlin in krepi tkiva. Vsebujejo ga pirnica, njivska preslica in koprive. Gnojilo je priporočljivo za vse rastline, še posebej za občutljivejše vrste in sorte zelenjadnic.

Žveplo vpliva na dihanje in rast rastlin. Bogati z njim so bela metlika, rastline iz družine čebulnic, navadni tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev in ostale križnice. Čisto vsaki rastlini bo dobro delo gnojilo iz teh rastlin.

 

Priprava tekočega gnojila

Za pripravo gnojila – rečemo mu tudi prevrelka, uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična. Pol kilograma zeli narežemo na manjše kose in prelijemo s petimi litri vode. Ni treba, da so količine natančne, delajte po občutku. Vsak dan premešamo. Čez nekaj dni bo tekočina začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Če na začetku rastlinam primešamo še nekaj kamilic ali baldrijana, bo kasneje vonj ob vrenju tekočine milejši. Gnojilo je pripravljeno, ko se tekočina neha peniti. Pol litra tekočine razredčimo s petimi litri vode. To je nujno, saj lahko s preveč koncentriranim gnojilom rastline požgemo. Zalivamo čim bolj pri tleh, zraven korenin in čim manj po listih. Če s takim gnojilom dognojujemo rastline v času rastni in razvoja vsaka dva tedna, bo več kot dovolj. Gnojilo se bo kakšen mesec ali dva obdržalo, če ga prelijemo v temne stekleničke in hranimo v hladnem in temnem prostoru.

 

Proti boleznim in škodljivcem z domačimi pripravki

Vsaka pegica na listu še ne predstavlja bolezni. Velikokrat se rastline, če ne rastejo v pravih razmerah, obnašajo, kot da bi jih napadla bolezen. Listi rjavijo, se zvijajo, rastlinice venejo. Zato je dobro vedeti, preden kakorkoli ukrepamo, ali smo rastlini res nudili najboljše pogoje. Preverimo, ali raste v rodovitni prsti, ali ima dovolj svetlobe, smo jo pravilno pognojili in ali jo pravilno zalivamo. Če ste vse naredili prav, pa dobro preglejte znake bolezni in pravočasno ukrepajte.

V obdobju, ko so vremenske razmere idealne za širjenje določenih bolezni, moramo pravočasno ukrepati. V tem času škropimo rastline z ekološkimi pripravki za krepitev rastlin in zaščito pred boleznimi. Škropljenje ponavljamo enkrat na teden in po vsakem dežju. Pripravki naredijo na površini listov neke vrste prevleko, ki prepreči, da bi glive s svojimi hifami vdrle v tkivo. Prav tako krepijo celične stene, ki so zato močnejše in se lažje obvarujejo pred vdorom gliv.

Pomanjkanje naravnih sovražnikov škodljivcev vodi do prerazmnožitve škodljivcev. Zato redno pregledujemo rastline in pravočasno škropimo.

V vrtnih centrih takih ekoloških pripravkov za zaščito rastlin ni več težko dobiti, če pa imate čas, pa si jih lahko pripravite tudi sami. Za zaščito rastlin pred glivičnimi obolenji, škodljivci in za splošno krepitev odpornosti rastlin, obstaja kar nekaj receptov iz raznih samoniklih rastlin ter tudi iz rastlin, ki jih gojimo za hrano.

 

Njivska preslica, kopriva in kamilica za krepitev odpornosti rastlin

Vse tri rastline so več kot odlične za krepitev odpornosti rastlin. Iz 0,5 kg sveže ali 100 g suhe zeli, ki jo prelijemo s 5 litri hladne vode in pustimo stati dan do dva, dobimo tekočino, ki jo precedimo in škropimo po rastlinah. Pripravka iz koprive pred uporabo ni treba redčiti, med tem ko pripravek iz njivske preslice razredčimo v razmerju 1 : 3, iz kamilice pa 1 : 5.

 

S česnom, drobnjakom, rmanom in mlekom v boj proti glivam plesnivkam

  • 70 g strokov česna ali listov drobnjaka sesekljamo in prelijemo z enim litrom vrele vode. Pustimo stati več ur. Pred uporabo precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah. Česnov pripravek deluje tudi proti pepelasti plesni.
  • 20 g suhega rmana prelijemo z litrom vode in pustimo, da se namaka en dan. Škropimo s precejeno, nerazredčeno tekočino. Pripravek deluje tudi proti drugim glivičnim boleznim in tudi škodljivcem.
  • En dl mleka (lahko tudi sirotke) razredčimo tako, da dobimo en liter tekočine. Potrudimo se in natančno škropimo tako po zgornji, kot po spodnji površini listov. Zaradi antibiotičnih lastnosti mleka bodo rastline obvarovane pred glivičnimi boleznimi, tudi pred paradižnikovo plesnijo in peronosporo. Pripravek deluje tudi proti pegavostim.

 

Vsestranska soda bikarbona

V dva litra vode zmešamo dve jedilni žlici sode bikarbone. Dodamo kapljico rastlinskega olja, ki deluje kot utrjevalec, in kapljico ekološkega sredstva za pomivanje posode. Ta bo pomagal, da se bo tekočina bolje razpršila. Škropimo po rastlinah. Pripravek deluje proti glivičnim boleznim, tudi proti pepelasti in pravi plesni.

 

Z jabolčnim kisom proti pegavostim

V liter vode zmešamo eno veliko žlico močnega kisa. Premešamo in škropimo po rastlinah.

 

Nad rje, uši in gosenice s pomočjo praproti

30 g suhih listov orlove ali gozdne praproti prelijemo z litrom vrele vode. Pustimo, da se ohladi, precedimo in razredčimo s tremi litri vode. Škropimo po rastlinah. Pripravek deluje tudi proti pršicam.

 

Kopriva in rman proti ušem

1 kg svežih kopriv ali rmana, narezanih na manjše kose, prelijemo z 10 l postane vode ali deževnice. Pustimo stati 24 ur, nato precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah, enakomerno z vseh strani. Po nekaj dneh škropljenje ponovimo.

 

Pripravila: Jerneja Jošar, Cvetlična, Ekološki vrtiček 

Fotografije: Jerneja Jošar 

Likanje je lahko zabavno, nasveti Gašperja Panceta

Za likanje je treba ustrezno pripravit perilo že pred sušenjem.



Nekoč je veljalo, da moramo imeti za likanje vroč in težak likalnik. Z leti, ko so se spreminjale surovine za tekstilne izdelke, se je spreminjala tudi likalna tehnika. Danes imamo lahke in manj vroče likalnike z vpihovanjem pare. Kljub temu, da imamo v trgovinah možnost kupiti raznovrstne likalnike, je dobro vedeti, da bo učinek likanja odvisen od kvalitete likalnika in ne samo od cene. Priporočljiv je čim bolj enostaven likalnik z dobrimi osnovnimi funkcijami.

 

Prav tako kot likalnik je pomembna tudi likalna miza, ki je lahko s tekstilom pogrnjena deska, ali pa likalna miza s funkcijami, ki olajšajo in dvignejo kvaliteto likanja.

 

Sama priprava na učinkovito likanje ni le to, da postavimo polno košaro perila pred likalnik in že likamo. Marsikatera gospodinja ve, da je trud pri likanju manjši, če pred sušenjem na zraku oblačila in perilo stresemo in lepo poravnamo. Podobno velja pri sušenju v sušilnem stroju. Če oblačila, ki so se sušila v sušilcu, ne poberemo iz stroja takoj po sušenju, bo zmečkanost oblačil še večja, saj bodo pomečkana vlakna med ohlajanjem postala še bolj pomečkana. Še lažje pa je likanje oblačil, ki so se še nekoliko vlažna, saj je vlakna tako lažje zravnati. Torej je priporočljivo, da oblačil ne presušimo.

 

Pred začetkom likanja si organiziramo likalni prostor tako, da med delom ne preobremenimo telesa s prisilno držo in nepravilnimi, oziroma težkimi gibi. V kolikor je možno, naj bo pozicija likalne mize, košar, stojal in drugih pripomočkov takšna, da se med delom ne sklanjamo prekomerno, dvigujemo roke nad glavo in da je hrbtenica v zravnanem položaju. Čeprav je to domače opravilo, moramo prav tako skrbeti za svoje zdravje, zato je med dolgotrajnim likanjem priporočljivo tudi razmigavanje.

 

Že med samo pripravo si lahko, zaradi večje učinkovitosti, perilo razporedimo po obliki in materialu. Pomaga tudi to, da ga obrnemo na pravilno stran.

 

Surovinska sestava je pri likanju prav tako pomembna, kot pri pranju, saj lahko zaradi temperature na oblačilu pustimo spremembe videza površine. To pomeni, da se vlakna sploščijo, stalijo, raztegnejo. Na površini se to odraža kot lesk, orumenitev ali sprememba teksture. Med občutljive materiale za likanje sodijo svila, volna in razni sintetični materiali.

Da se takšnim spremembam na oblačilih ognemo moramo upoštevati navodila proizvajalcev, ki jih na trajno všiti etiketi predpišejo za posamezno oblačilo.

 

Poleg upoštevanja znakov za likanje je pomembna tudi likalna tehnika. Priporočamo likalnike, ki omogočajo enakomeren izpuh pare, ki ima idealno temperaturo cca 120 0C in take, kjer likalna plošča ni neposredno ogrevana. Obstajajo likalniki s teflonsko prevleko in obstajajo teflonske „srajčke“ za likalnike, ki preprečujejo direktni stik likalne plošče s tekstilom. Pri likanju z omenjenimi pripomočki zmanjšamo možnosti nastanka sprememb na tekstilijah. Pazljivi moramo biti tudi z uporabo pare predvsem pri sintetičnih materialih.

 

Kot pri mnogih rečeh, je tudi pri likanju pomemben vrstni red likanja oblačila. Najprej zlikamo vse skrite dele in težje dostopne dele, ter na koncu še večje – ravne površine.

 

Primer pri srajci: najprej zlikamo manšete, nato ovratnik in gumbnice, nadaljujemo z rokavi in zaključimo z ravnimi površinami.  Pri likanju robov in šivov moramo biti pazljivi in jih likati po notranji strani oblačila, prav tako ne likamo s preveč pritiska, saj se odtisi, ki nastanejo zelo težko razlikajo.

 

Pripravil: Gašper Pance, čistilni servis Mehurček

Negovanje jakobinke, nasveti dr. Jožeta Bavcona

Jakobinka - Justicia carnea syn. Jacobinia carnea, rastlina naših babic



Jakobinka je grm, ki višino 2 m. Ima oglata stebla, pogosto v kolencih odebeljena, lahko rahlo  dlakava. Ima velike temno zelene in nasprotne liste, ovalne od 10 do 30 cm dolžine, pogosto s temnejšimi žilami, ki so na koncu priostreni. Cvetovi se razvijejo v obliki socvetij. Vsak cvet podpira podporni list. Rod vsebuje preko 600 vrst, ki so bile nekoč zelo različno deljene na posamezne rodove. Zato ima tudi omenjena vrsta vsaj deset različnih imen sinonimov. Danes veljavno ime ima po škotskem vrtnarju Jamesu Justicu (1698-1763). Bil je zelo inovativen in je delal različne zanimive praktične poizkuse in uvajal številne nove vrste. Bil je strasten zbiratelj različnih sort tulipanov za katere je plačeval tudi znatne vsote. Sam rod Justicia se nahaja v vseh toplih območjih zemlje. Justicia carnea Lindl (Acanthaceae) je grm, ki je doma v mešanih deževnih gozdovih Argentine, Brazilije in Paragvaja. Razvije zelo barvito vijolično, rožnato do rdeče  storžasto socvetje, ki je postalo zanimivo v hortikulturi že v 19 stoletju. Rastlina je zelo trpežna. Pozimi sicer rabi nekaj več toplote, kot morda katera druga, kljub temu pa preživi tudi v zelo slabo ogrevanih prostorih, le da temperature ne padejo pod ničlo. Tedaj mora biti zelo slabo zalita da preživi te nižje temperature v nasprotnem segnije. Ko pa minejo zmrzali (konec marca) pa rastlino lahko postavimo na prosto. Pozimi se zaradi slabih svetlobnih razmer večinoma ogoli, zato jo spomladi ustrezno porežemo, presadimo in postavimo na sonce. Ko se ozračje segreva in nastopi poletje, pa jo počasi umikamo v polsenco in senco. Tam potem najbolje cveti. Rastlina ob dobrih razmerah lahko cveti preko celega leta, le dovolj hranil potrebuje.

 

Ni zahtevna, nekaj humusa in dobre vrtne zemlje z dobro drenažo je dovolj za njeno dobro cvetenje. Vmes jo seveda lahko zalivamo s tekočimi gnojili in bo njeno cvetenje še obilnejše. Razmnoževanje te rastline je tudi dokaj enostavno. V toplem delu letu odrežemo ne cvetoče poganjke in jih damo v humusno in vlažno zemljo. Poganjki naj bodo kratki največ do 10 cm, vsaj delno oleseneli. Odstranimo odvečne liste in jih posadimo v senčen del vrta ali v lonce, ki jih prav tako postavimo na senco. Zalivanje in vlaženje je seveda nujno, vendar se le-ti zlahka ukoreninjajo. Prav to je tudi vodilo k temu, da se je v preteklosti rastlina hitro razširila. Bila je prisotna tako po vaseh pred hišami v polsenci, kot po mestih. Ponekod so tudi pri nas imeli že kar prave čebrovke z rastlinami, ki so se lahko kosale po velikosti s tistimi v naravi. Ko se je v kakem senčnem kotu poleti odela v številna vijolična socvetja, je bila prava paša za oči.

 

Rastlina  je bila s temno zelenino listov in vijoličnimi socvetji  v preteklosti zelo vabljiva, potem pa je, tako kot nekatere druge, zašla v pozabo. Moda in navade se tudi v hortikulturi spreminjajo. Glede na to, da pa ni zahtevna, je morda le že prišel čas, da se ponovno pojavi v naših domovih.

 

 

Pripravil: Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Fotografije: Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ