Črni teloh (Helleborus niger)

Nasvete je pripravila Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.

Črni teloh (Helleborus  niger) je ena prvih rastlin, ki nas s svojimi razkošnimi cvetovi razveseli, ko narava počiva. V Sloveniji kot tudi v Nemčiji in Avstriji je uvrščen na listo zaščitenih rastlin. Slovenci imamo zanj celo kopico imen kot:

     - npr. glavobolka, kurja smrt, smrtnica kar poudarja njegovo strupenost  

     - talovnik, talač opisuje da zablesti, ko se sneg tali

     - črni teloh ali črnoglavec pa govori o zunanji barvi njegove kot mezinec debele  korenike. 

Avtohtona rastišča črnega teloha segajo od Alp, Apeninov pa vse do Balkana. Od 15 vrst tega rodu, je kar pet samoniklih v Sloveniji.

Cvetni popki so razviti že v septembru, zato na prisojnih predelih zacveti že konec decembra, večina pa spomladi,  čim sneg skopni. To, kar poimenujemo cvet je pravzaprav kožica, sestavljena iz 5 velikih čašnih listov in obdajajo prave cvetove, ki so nežni in rumenkaste barve. So zelo vzdržljivi, zato je cvetenje teloha dolgotrajno in ob ugodnih razmerah traja kar par mesecev. Z njimi je narava poskrbela, da so v tem neugodnem času opazni, dodatno pa le redke opraševalce privabljajo tudi z medovitimi izločki.

Listi so temno zeleni, veliki usnjati pritlični zimzeleni in značilno 5,7 ali 9 dlanasto deljeni, z celim ali nazobčanim robom. Zdržijo vse do pomladi, ko začnejo poganjati novi listi.

S posebej  vzgojenimi »siljenimi« že cvetočimi telohi, lahko že  v predprazničnem obdobju, kot tudi spomladi okrasimo cvetlična korita na okenskih policah ali pred vhodom, po koncu cvetenja pa jih posadimo kot podrast lesnatim rastlinam in živim mejam. Za svojo rast potrebujejo polsenčno lego s humoznim rastiščem, saj je  rastlina svetlih gozdov, gozdnega roba, grmovnatih pobočij in kamnitih travišč. 

 

Vsestranske krizanteme

Nasvete je pripravila Andreja Pogačar Špenko, inženirka agronomije

V  letošnjem letu »Cankarjevim letom« praznujemo sto letnice našega  največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki je napisal, da je »IZMED VSEGA DIŠEČEGA BLAGOSLOVA  JE NJEGOVE OČI NAJLEPŠE  POZDRAVILA  KOŠATA BELA KRIZANTEMA (Chrysanthemum indicum L.)«. (Ivan Cankar, Bela krizantema) in, če nadaljujem njegovo misel »je najlepša cvetica na svetu, ampak, če si jo vtakne v gumbnico berač, ostane berač navsezadnje vendarle berač«.
 
Švedski botanik Carl Linne je sestavil zanjo poetično ime – ZLATI CVET SREČE iz kombinacije grških besed »chrysous« zlato in »anthemon«, kar pomeni cvet.
Krizantema ima po svetu različen pomen. V evropskih državah pomeni krizantema znak minljivosti, smrti, žalovanja za umrlimi in kesanja. Na daljnem vzhodu pa je cvet krizanteme »plemenit cvet«. Kitajci pa imajo pregovor, ki se glasi: »Če želiš biti srečen vse življenje, vzgajaj krizanteme«, saj pri njih ponazarja veselje, optimizem, resnico in dolgo življenje. Na Japonskem pa jo je cesar sprejel za svoj osebni simbol, zato se sedaj ponaša v  grbu japonskih cesarjev in simbolizira moč in vrhovno oblast. Če na vzhodu nekomu podarimo krizantemo, mu s tem zaželimo dolgo in srečno življenje.
 
Zanimivo je tudi, da se je našlo mesto zanje tudi v kulinariki. Iz določenih sort kuhajo »krizantemin čaj«, ki ima tudi zdravilne učinke, ki pripomorejo k hitrejšem okrevanju pri gripi, v Koreji imajo alkoholno pijačo »gukhwaju«, pri kateri riževo vino aromatizirajo s cvetovi krizanteme, Kitajci  kuhane liste uporabljajo kot zelenjavo, cvetne liste pa za aromo primešajo v gosto juho iz kačjega mesa, Angleži glavice ali cvetne liste uporabljajo v solatah s tofujem, posušene pa dajejo v juhe. Svoje mesto so dobile tudi  v medicini in pri izdelavi naravnih insekticidov.
 
Krizanteme lahko v grobem razdelimo na velikocvetne, ki jih vzgajamo predvsem za rezano cvetje in drobno cvetne, ki se tudi vzgajajo za rezano cvetje kot tudi za vzgojo v loncih.
 
Vzgoja velikocvetnih krizantem ima določene posebnosti:
  • »pinciranje« rastlin, kar pomeni, da se odstranjujejo stranski poganjki, zaradi tega dobimo tako velike cvetove
  • ker so rastline kratkega dneva, jih moramo »siliti«, kar pomeni, da jih pričnemo, ko so rastline 60% visoke temniti s črno folijo. Čas temnenja je odvisen od sorte in naj bi bil dolg od 12-14 ur. Od sorte je tudi odvisno, koliko časa se to izvaja, da preide v generativno fazo
Lončne krizanteme nudijo nešteto možnosti vključevanja v prostor:
  • lahko jih posadimo v okrasne lonce pred vhodom
  • zasajamo gredice z njimi
  • manjše lahko vključimo v nasadke, cvetlična korita
  • in zopet smo pri grobovih, kamor jih lahko damo kar namesto šopka
Kot je razvidno so krizanteme res zelo vsestranske rastline.
 
 
 

Kam za krompirjeve počitnice?

Obiščite Pomurje!

Nina Kogej je bila gostja in predlaga, da za krompirjeve počitnice obiščemo Pomurje, po krivici zapostavljeno regijo na severovzhodu Slovenije.