Božična zvezda, kraljica praznikov!

Kako poskrbeti za božično zvezdo, da bo vse liste obdržala vsaj do konca praznikov?



Zdi se, da o božični zvezdi že vsi vse vedo, ampak pred božičem je vseeno ne moremo spregledati.

 

Nekoč je bila to draga in posebna lončnica, ki jo ni bilo moč kar tako kupiti, pa tudi privoščili so si jo le redki, v današnjem času je na srečo lep okras skoraj vsakega doma.

 

V naravi, kjer je doma, je to trajnica, veliki grmi v tem času tudi tam cvetijo rdeče. Če boste med prazniki v Mehiki, na Madeiri, na Kanarskih otokih, jo boste gotovo opazili.

 

Kot lončnica je božična zvezda vzgojena za praznične dni, le redki se ukvarjajo z njeno lepoto vse leto, vendar tudi to je mogoče.

 

Da bo božična zvezda lepa vsaj do  konca praznikov, nekaj nasvetov:

-          kupujemo  kakovostne rastline, po možnosti slovenskih vrtnarjev

-          pazimo na prepih, tega ne mara, ne v cvetličarni, ne na poti, ne doma

-          rado jo zebe, zato uspeva na toplem (18-22 stopinj Celzija)

-          potrebuje svetel prostor, a ne neposrednih sončnih žarkov

-          zalivamo z mehko vodo

-          ne postavimo v bližino sadja

 

Pa še malo botanične zanimivosti:

Cvetovi niso rdeči listi, cvetovi so majhni popki, ki morajo biti čvrsti in sveži. Obarvani so ovršni listi ali brakteje.

Vrtnarji jih vzgajajo v razne oblike, na deblu, mini, viseče ... Najpogosteje imajo od 3 do 5 vrhov.

 

Najpogostejša težava je odpadanje listov, vzroki so lahko različni: prepih, premalo ali preveč vode, suh zrak. 

 

Pripravila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agr., Arboretum Volčji Potok

 

Fotografija: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=64899&picture=christmas-flower

 

Božične jagode, nasveti Matjaža Mastnaka

Ljudsko ime za lončnico je rajska češnja.

Rastlin, ki so dobile ime po božiču, ni veliko. Ob božični zvezdi in božičnem kaktusu so tu božične jagode. Nobena od teh vrst pri nas ni samonikla, vse so gojene in okrasne, zato slovensko zimo preživijo samo v toplem, ogrevanem človeškem domu.

 

Božične jagode so ločnica, ki ponovi priljubljeni motiv rdečih jagod na temno zelenem listju. In to na rastlini, ki sredi zime dejavno živi. Znanstveno ime božičnih jagod je Solanum capsicastrum: solanum kot razhudnik in capsicastrum kot papriki podoben. Vendar plodovi v resnici niso paprikasti, po videzu so podobni češnjastim paradižničkom. Rastlina cveti junija in julija z belkastim cvetom, ki je po obliki podoben krompirjevemu – vse rastline iz tega odstavka so iz iste botanične družine.

 

V začetku poletja je v cvetju sto lepših rastlin, zato cvetočih božičnih jagod niti ne opazimo. Opazimo pa jih, ko se jim začnejo jeseni barvati dotlej zeleni plodovi. Najprej se prebarvajo v oranžno in nato v svetlo rdečo. Barva je podobna barvi zorečih češenj – drugo ljudsko ime za lončnico je rajska češnja. Plodovi niso užitni: meso v njih ni strupeno, a semena v mesu ne koristijo prebavilom.

 

Pred zmrzaljo je treba božične jagode odnesti v prostor, kjer ne zmrzuje. Nimajo zelo velike potrebe po toploti. Če so na pretoplem, plodovi prej odpadejo. Rastlino v plodju zato prinesemo v bivalne prostore šele v prazničnem decembru, prej pa jo raje ohranjamo svežo na kakšnem stopniščnem oknu. Ko na prostem ne mori več zmrzal, jo preselimo na vrt, v kak polsenčen kot, ki je dovolj blizu očem, da je ne pozabimo zalivati.

 

Božične jagode so razvejan grmiček s sivkastimi vejicami. Zelo podoben mu je koralnik ali koralni grmiček (Solanum pseudocapsicum). Drugače od božičnih jagod, ki so doma iz Brazilije, je koralnik z Madeire; vejice ima zelene in je nekoliko bolj zmrzljiv. Ker obe rastlini rasteta hitro, ju spreten vrtnar vsako pomlad poseje na novo: mlade so pač najlepše – in ob božiču najbolj polne jagod. A pri vzgoji iz semena je treba vedeti, kaj je to vršičkanje, in ga do cvetenja redno izvajati, da je grmiček gost in všečen.

 

Pripravil Matjaž Mastnak, besedilo je iz knjige Barvita predstava (jesensko-zimski in praznični čas), Založba Miš 2014

Božično žito in bela omela, nasveti Melite Miš Strgar

Zeleni praznični okras z vsebino!

Sedaj pa res ni več dolgo do pravih praznikov. Če so trgovci praznike predstavljali že takoj po 1. novembru, je  sredi decembra pa že res čas, da se na njih pripravimo. Zelena priprava na božič je že star običaj.

 

Božično žito so sejali že pred več tisočletji v srednji Evropi in na bližnjem vzhodu. Šege se še danes ljudje držijo iz navade. Ponekod je šega povezana  s sveto Barbaro, ki goduje na 4.  december (zato so eni žito že posejali), največkrat pa na sv. Lucijo, ki ima svoj dan 13. decembra. Ravno slednja naj bi imela posebno moč, zimskemu soncu naj bi povrnila moč, svetlobo, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, zato nekje to imenujejo tudi Lucijino žito. Skratka še nekaj dni časa, da bo vaše božično žito ravno prav zeleno, da ga postavite k jaslicam, na mizo ali pa ga imate za lep okras v stanovanju.

 

Tudi omela je povezana s starimi šegami, poleg tradicije ohranjanja zelenja  in spominjanja na pomlad, ima omela še eno čarobno moč: varovala naj bi pred udarci strele in požari,  v nekaterih mitih je simbol nesmrtnosti.

V keltskih časih je beseda omela pomenila zdravilec vsega.  Lahko pa jo vzamemo tudi kot samo lep zelen okras, kar tudi je. Do bele omele ni vedno lahko priti. Živi na drevesih kot pol parazit. V Sloveniji jo lahko najdete  na listavcih, vendar nikoli na bukvi, obstaja pa tudi sorta, ki jo najdete samo na rdečem boru in sorta, ki je samo na jelki. Ti zadnji dve sta manj pogosti.  Obstaja pa še listopadni sorodnik ohmelje, ki pa ga najdemo na hrastu.

 

Bela omela latinsko Viscum album, imenovana tudi ptičje lepilo. Rastlina ima zimzelene liste in voskaste  okrogle bele jagode, ki rastejo v skupinah. Za njeno življenje na drevesih so krivi ptiči, ki plodove pojejo, kakce s semeni pa odložijo  na veje dreves. Semena spomladi kalijo in ko pridejo do vode, razvijejo še več korenin, ki črpajo vodo in mineralne snovi, ki se po rastlini pretakajo. Hrano proizvaja v zelenih listih sama. Kolega Matjaž Mastnak je zapisal: »Omela samo pije na tuj račun, za hrano pa poskrbi sama.«

Skratka bela omela je zimzeleni okras z vsebino!  

 

Pripravila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agr.; Arboretum Volčji Potok

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ