Škodljivci sobnih rastlin, nasveti Stanke Fišer

Pozimi so sobne rastline šibkejše, zato jih pogosto napadejo škodljivci!

V zimskem obdobju naše sobne rastline pogosto trpijo pomanjkanje svetlobe, kar zamaje ravnotežje v njihovi prehranjenosti. Postanejo nekoliko šibkejše in dovzetnejše za škodljivce. Pomembno je, da rastline pri redni oskrbi opazujemo in pravočasno ukrepamo.

 

Listne uši

 

Poznamo jih več vrst, nekatere med njimi izločajo medeno roso, na katero se lahko naselijo glive sajavosti. Listi v takem primeru počrnijo. Uši s sesanjem slabijo rastline, hkrati so lahko prenašalci virusnih bolezni. Če uši opazimo takoj, ko se še niso namnožile, jih lahko odstranimo s spiranjem. Rastline odnesemo v kopalnico, jih nagnemo nad kad in z rahlo mlačno in nežno prho odplaknemo uši iz rastline. V kolikor pa so se že pojavile glive sajavosti, bomo uspešnejši z milnico.

 

Rastlinjakova ščitasta uš poznana kot bela mušica

 

Je pogost škodljivec v rastlinjakih. Prijajo ji topli prostori, zato jo najdemo tudi na sobnih rastlinah ter v prezimovališčih balkonskega cvetja. Jajčeca odlaga na spodnjo stran listov, kjer najdemo tudi ličinke, prav tako pa bele krilate odrasle osebke. Zelo hitro se razmnožuje, zato lahko kar v precejšnji meri poškoduje rastline. Pri zatiranju moramo upoštevati njen razvojni cikel in tudi varstvo izvajati na 6 do 8 dni, v večkratnih ponovitvah. Odrasle osebke lahko ulovimo na rumene lepljive plošče, rastline škropimo z milnico ali jih prhamo, prav tako lahko uporabimo za škropivo doma pripravljen zeliščni pripravek. 

 

Pršice

 

Mehkokožnim pršicam in pršicam prelkam ustreza toplo in suho okolje, ki je pogosto v stanovanjih s centralnim ogrevanjem.

Da gre za pojav pršic nas opozorijo navzdol zaviti listni robovi. Bele pikice, sledi vbodov, ki so gosto posute zlasti na listih. Le ti postajajo z jakostjo napada marmorirani. Žile ostajajo dolgo zelene. Listi se začnejo sušiti in odpadati. Mehkokožne pršice bomo lažje opazili z lupo, našli jih bomo na hrbtni strani listov v nežni preji, pršice prelke pa pogosto spletejo pajčevino med listom in steblom.

Iz jajčec se v 3 do 5 dneh izležejo ličinke, da se iz jajčeca razvije odrasla pršica traja od 8 do 14 dni, kar je potrebno vedeti, da bomo lahko uspešni pri zatiranju. Ob začetnem pojavu skušamo škodljivca sprati iz rastline z mlačno prho. Nato vzdržujemo vlažno ozračje okoli rastline. Rastlino pogosteje opazujemo, da sproti ob izleganju spiramo ličinke ali kasneje odrasle pršice. Spiramo tudi, oziroma predvsem, spodnjo stran listov, kjer se pršice zadržujejo. Med rastline lahko postavimo okrasne posode z vodo ali izparilnike, da vzdržujemo vlažno ozračje.

 

Kaparji

 

Za odrasle kaparje je značilno, da so nepremično prisesani na različne dele rastlin. Dobro se počutijo v toplih in suhih prostorih. Lahko so okrogli ali ovalni, rjavi, beli. Odvisno za katero vrsto gre. Ščitke, ki varujejo odrasle živali lahko sicer odstranimo, vendar se pod ščitki skrivajo tudi ličinke, ki jih tako le stresemo naokoli po rastlini in v substrat. Ličinke se premikajo naokrog in iz substrata se vrnejo nazaj na rastlino. Zato pri mehanskem odstranjevanju natančno prekrijemo substrat pod rastlino, da škodljivcev ne »zatremo« le začasno. Tudi kaparji izločajo medeno roso, na katero se lahko naselijo glive. Mehansko jih zatiramo s spiranjem, z milnico ali z vato prepojeno z alkoholom.

 

Volnate uši ali volnati kaparji

 

Na listih, steblih in v listnih pazduhah lahko opazimo bele kosmate kosmiče v velikosti 4 do 5 mm. Gre za tako imenovano volnato uš, ki je v tesnem sorodstvu s kaparji. Škodljivec pa ima v vseh razvojnih fazah noge in je gibljiv. Uspešno se razmnožuje v toplem in vlažnem okolju. Najdemo jih na številnih okrasnih rastlinah od kaktusov do citrusov, oleandrov do orhidej,…Ker so ličinke hitro gibljive, rastlino čim prej odmaknemo od ostalih še nenapadenih. Odstranjujemo jih mehansko z vato namočeno v metilni alkohol, ali pa s čopičem namočenim v olje premažemo voskaste kepice, da se zadušijo. Če uporabljamo olje, moramo rastlino odmakniti iz neposrednega sonca, saj lahko pride do ožigov.

 

Skakači ali kolembole

 

So drobne, večinoma belkaste žuželke brez kril, velikosti od 1 do 3 mm. Prehranjujejo se predvsem z razno nečistočo, gnijočimi koreninicami, algami, pa tudi drobnimi gnijočimi koreninicami. Izjemoma, ko se prenamnožijo povzročajo škodo mladim koreninicam in nežnim lističem. Ustreza jim konstantna vlažnost, ki je v šotnih substratih. Pojav skakačev nas opozori, da smo rastlino morebiti preveč vestno zalivali. Iz substrata jih odstranimo tako, da lonec potopimo v mlačno vodo in jih odplavimo ali posnamemo s papirnato brisačko. Postopek ponovimo še enkrat ali dvakrat, da odstranimo vse živalice. Druga možnost je, v kolikor je primerna za rastlino, da substrat dobro osušimo. Rastlino presadimo v svež substrat z manjšim deležem šote. Lončke in podstavke pred tem temeljito operemo.

 

Podobne pogoje kot skakači potrebujejo kolobarniki. Majhni beli črvički, ki se pojavijo v humusnem in vlažnem substratu. Hranijo se z odmirajočimi rastlinskimi deli. Odstranimo jih z izplakovanjem, na enak način kot skakače.

 

 

Varstvo z doma pripravljenimi zeliščnimi »škropivi«

 

KOPRIVOV ČAJ  -> za zatiranje listnih uši in nekaterih drugih škodljivcev

100 g suhih kopriv prelijemo s 5 litri vode, zavremo in pustimo vreti 15 min. Ohlajen čaj pršimo po rastlinah in substratu.

 

PRESLIČIN ČAJ  -> proti pršicam in rjam in plesnim

100 g suhe zrezane preslice prelijemo s 3 l vode, zavremo in pustimo vreti 15 min. Čaj ohladimo in uporabimo 5 x razredčenega.

 

Oba čaja lahko zmešamo in uporabimo hkrati na isti rastlini.

 

Uporabljamo pršilke, ki imajo zelo drobne šobe, da pripravek enakomerneje napršimo na rastlino. Večina škodljivcev se zadržuje pod listi ali v listnih pazduhah, zato še posebej natančno pršimo na teh mestih.

Pri spiranju pazimo, da škodljivcev ne speremo v substrat od koder se bodo ponovno povzpeli na rastlino. Vedno uporabljamo nekoliko mlačno prho.

 

Doma narejeni rastlinski pripravki niso dovolj učinkoviti, vendar je njihova prednost v tem, da niso škodljivi za rastline niti za človeka. Pri varstvu rastlin pred škodljivci, en sam ukrep v enkratni ponovitvi pogosto ni dovolj. Uspešni bomo le v primeru, ko poskušamo zagotoviti primerne pogoje, ki jih rastline potrebujejo, ter rastline tudi v zimskem času primerno oskrbujemo s hranili. Predvsem je pomembno, da zmanjšamo odmerek dušičnih gnojil, ki pospešujejo rast, na račun kalija, ki rastline krepi.

 

Pripravila: Stanka Fišer, dipl. ing. agr.in hort., Botanični vrt 

 

Fotografija je simbolična: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=3862&picture=jade-plant

 

Božična zvezda, kraljica praznikov!

Kako poskrbeti za božično zvezdo, da bo vse liste obdržala vsaj do konca praznikov?



Zdi se, da o božični zvezdi že vsi vse vedo, ampak pred božičem je vseeno ne moremo spregledati.

 

Nekoč je bila to draga in posebna lončnica, ki jo ni bilo moč kar tako kupiti, pa tudi privoščili so si jo le redki, v današnjem času je na srečo lep okras skoraj vsakega doma.

 

V naravi, kjer je doma, je to trajnica, veliki grmi v tem času tudi tam cvetijo rdeče. Če boste med prazniki v Mehiki, na Madeiri, na Kanarskih otokih, jo boste gotovo opazili.

 

Kot lončnica je božična zvezda vzgojena za praznične dni, le redki se ukvarjajo z njeno lepoto vse leto, vendar tudi to je mogoče.

 

Da bo božična zvezda lepa vsaj do  konca praznikov, nekaj nasvetov:

-          kupujemo  kakovostne rastline, po možnosti slovenskih vrtnarjev

-          pazimo na prepih, tega ne mara, ne v cvetličarni, ne na poti, ne doma

-          rado jo zebe, zato uspeva na toplem (18-22 stopinj Celzija)

-          potrebuje svetel prostor, a ne neposrednih sončnih žarkov

-          zalivamo z mehko vodo

-          ne postavimo v bližino sadja

 

Pa še malo botanične zanimivosti:

Cvetovi niso rdeči listi, cvetovi so majhni popki, ki morajo biti čvrsti in sveži. Obarvani so ovršni listi ali brakteje.

Vrtnarji jih vzgajajo v razne oblike, na deblu, mini, viseče ... Najpogosteje imajo od 3 do 5 vrhov.

 

Najpogostejša težava je odpadanje listov, vzroki so lahko različni: prepih, premalo ali preveč vode, suh zrak. 

 

Pripravila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agr., Arboretum Volčji Potok

 

Fotografija: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=64899&picture=christmas-flower

 

Božične jagode, nasveti Matjaža Mastnaka

Ljudsko ime za lončnico je rajska češnja.

Rastlin, ki so dobile ime po božiču, ni veliko. Ob božični zvezdi in božičnem kaktusu so tu božične jagode. Nobena od teh vrst pri nas ni samonikla, vse so gojene in okrasne, zato slovensko zimo preživijo samo v toplem, ogrevanem človeškem domu.

 

Božične jagode so ločnica, ki ponovi priljubljeni motiv rdečih jagod na temno zelenem listju. In to na rastlini, ki sredi zime dejavno živi. Znanstveno ime božičnih jagod je Solanum capsicastrum: solanum kot razhudnik in capsicastrum kot papriki podoben. Vendar plodovi v resnici niso paprikasti, po videzu so podobni češnjastim paradižničkom. Rastlina cveti junija in julija z belkastim cvetom, ki je po obliki podoben krompirjevemu – vse rastline iz tega odstavka so iz iste botanične družine.

 

V začetku poletja je v cvetju sto lepših rastlin, zato cvetočih božičnih jagod niti ne opazimo. Opazimo pa jih, ko se jim začnejo jeseni barvati dotlej zeleni plodovi. Najprej se prebarvajo v oranžno in nato v svetlo rdečo. Barva je podobna barvi zorečih češenj – drugo ljudsko ime za lončnico je rajska češnja. Plodovi niso užitni: meso v njih ni strupeno, a semena v mesu ne koristijo prebavilom.

 

Pred zmrzaljo je treba božične jagode odnesti v prostor, kjer ne zmrzuje. Nimajo zelo velike potrebe po toploti. Če so na pretoplem, plodovi prej odpadejo. Rastlino v plodju zato prinesemo v bivalne prostore šele v prazničnem decembru, prej pa jo raje ohranjamo svežo na kakšnem stopniščnem oknu. Ko na prostem ne mori več zmrzal, jo preselimo na vrt, v kak polsenčen kot, ki je dovolj blizu očem, da je ne pozabimo zalivati.

 

Božične jagode so razvejan grmiček s sivkastimi vejicami. Zelo podoben mu je koralnik ali koralni grmiček (Solanum pseudocapsicum). Drugače od božičnih jagod, ki so doma iz Brazilije, je koralnik z Madeire; vejice ima zelene in je nekoliko bolj zmrzljiv. Ker obe rastlini rasteta hitro, ju spreten vrtnar vsako pomlad poseje na novo: mlade so pač najlepše – in ob božiču najbolj polne jagod. A pri vzgoji iz semena je treba vedeti, kaj je to vršičkanje, in ga do cvetenja redno izvajati, da je grmiček gost in všečen.

 

Pripravil Matjaž Mastnak, besedilo je iz knjige Barvita predstava (jesensko-zimski in praznični čas), Založba Miš 2014