Phalenopsis ali širokolistna orhideja

Orhidej je zelo veliko vrst, pri nas pa je najpogostejša Phalenopsis.



Prvi zabeleženi podatki o tej rastlini segajo v leto 1825. Rod obsega 50 vrst in v zadnjem času nešteto različnih hibridov, saj so žlahtnitelji na tem področju zelo dejavni. Ime je orhideja dobila po obliki cvetov in sicer iz grške besede phalaina, kar pomeni molj oziroma vešča, ki so tudi podobni metuljem.

 

Njihova domovina so tropski in subtropski predeli Indije, JV Azija, Indonezija, Filipini in Severna Avstralija. V bujnih gozdovih so si nekatere življenjski prostor priborile na skalnatih področjih, običajno pa rastejo orhideje kot epifiti – priraslike. To pomeni, da rastejo visoko v krošnjah v pazduhah vej, so pritrjene s koreninami na deblo, vendar niso zajedavci. Posebna prilagoditev na take življenjske razmere je ozelenitev zračnih korenin. Tako imajo dodatne organe, kjer lahko poteka fotosinteza. Visoko v krošnjah pride do teh rastlin nekoliko več svetlobe, ki jo potrebujejo za svoj obstanek.

 

Gojitev teh orhidej ni zahtevna, pomembno je le, da poskusimo posnemati naravne pogoje v domovini. Če je le mogoče, je idealna visoka zračna vlaga. Nekateri hibridi so tudi bolj trpežni in jih lahko gojimo tudi v stanovanjih, ki imajo bolj suho ozračje. Ker temperatura v njihovem naravnem okolju ne niha, je pomembno, da imamo v prostoru, kjer imamo rastline, konstantna sobna temperatura okoli 20-25°C. Če želimo spodbuditi cvetenje rastlin, lahko jeseni damo rastline za en mesec v prostor z nekoliko nižjo temperaturo okoli 16°C.

 

Cvetenje poteka preko celega leta, le nekatere stare sorte cvetijo v času, ko cvetijo tudi v naravi.

Ko orhideje odcvetijo, cvetnih stebel ne porežemo tako, ampak pustimo da se posušijo. V steblih so namreč speči poganjki iz katerih lahko požene nova cvetoča vejica. Lahko se zgodi, da namesto cvetov požene na cvetnem steblu manjša rastlinica, ki jo ločimo od matične rastline in jo posadimo v ustrezen substrat za orhideje. Pravi sadilni lonček je prozoren (ozelenitev korenin), in ima v sredini do 1/3 višine lončka odcedno vdolbino. Tako imajo korenine zračen, odceden in svetel prostor, ki spominja na naravo rastišče.

 

Problemi:

Odpadanje zaprtih cvetnih popkov – nihanje temperatur, prepih, presuho ozračje

Škodljivci: pršice – zatiranje z akaracidi, skrbeti za višjo zračno vlago

Vataste uši in kaparji – sistemični insekticidi

Polži – limacidi

Koreninska gniloba – prekomerno zalivanje; orhideje lažje prenašajo sušo, kot prekomerno zalivanje – korenine ne smejo stati v vodi

 

Pripravila dr. Sabina Šegula, z Biotehniškega centra Naklo

 

Fotografije: dr. Sabina Šegula

Zelišča s kuhinjske police, nasveti Stanke Fišer

Sejmo zelišča in zelenjavo v lončke in pripravimo sadike za vrt!

Pretekle zime so nas nekoliko razvajale z milim vremenom in kaj kmalu smo se vrtičkarji lahko preselili iz notranjosti na vrt. Zato smo letos smo kar nekoliko nemirni, dnevi se daljšajo, mraz pa nam dovoljuje le kakšen sprehod po vrtu. Da bo čas hitreje minil, lahko sejemo v lončke, ki jih postavimo v kuhinji kar na okensko polico. Tako bomo lahko jedi začinili s svojimi zelišči, nekaj sadik pa kasneje presadili na vrt ter s tem skrajšali čas do »žetve« na vrtu.

 

Predpogoj za zdrav posevek je zdravo seme, skupaj s higieno prostora in orodja, ter kroženjem zraka. Visoke temperature in zračna vlažnost so namreč idealne za razvoj plesni in gnilob.

 

Če imamo seme, ki smo ga sami pridelali in skladiščili, ga pregledamo in izberemo na videz najkvalitetnejša semena, na katerih ni opaznih plesni, luknjic ali iztrebkov insektov.

 

Veliko pozornosti moramo nameniti pravilnemu zalivanju. Zalivamo zjutraj, ko je substrat ohlajen, uporabljamo postano vodo, zalivamo manjkrat in takrat temeljito. Stoječo vodo odstranimo, da korenine ne gnijejo. Pustimo, da se substrat suši od površine navzdol, saj bo rastlina razvijala korenine v globino, pogosto zalivanje le zgornje plasti povzroča razvoj korenin le v zgornjih plasteh.

 

Pri izbiri substrata upoštevamo namen setve. Izberemo namenski substrat za gojenje zelenjadnic. Če bomo sadike samo vzgojili in jih kasneje presadili na vrt, je dovolj substrat za vzgojo sadik, če pa bomo zelišča rezali za sprotno uporabo pri kuhi, je smiselno tak substrat obogatiti s kompostnim substratom.

 

Zelena

 

Ločimo tri zvrsti zelene, gomoljno, stebelno ali belušno in listno. Za rezanje listov izberemo slednji. Potrebuje veliko sonca in vode, ilovnato humusna tla ter veliko hranil. Zelena kali 3 tedne, zato jo je smiselno predhodno 24 ur namakati v topli vodi 20 – 30°C. Mladosten razvoj je zelo počasen, zato jo vzgajamo s sadikami. Od setve do presajanja traja 3 mesece in nadaljnje 4 do pobiranja. Temperatura kaljenja naj bo vsaj 18˘C optimalna pa je med 20 in 25°C. 

 

Primerna je setev v lonček s setvenim kompostom, seme prekrijemo z zelo tanko plastjo substrata, saj za kalitev potrebuje svetlobo. Lonček postavimo na okensko polico.

 

Primeren čas za pikiranje je, ko rastline dobro razvijejo klične liste. Po pikiranju ji ustreza nekoliko nižja temperatura. Dnevna med  14 in 16°C in nočna 10°C

 

Peteršilj

 

Tudi peteršilj nam jemlje pogum pri setvi, saj prav tako zelo počasi kali. Seme nakalimo, kot pri zeleni. Na kaljenje vpliva slaba struktura substrata, ker ne zagotavlja enakomerne temperature in vlažnosti ob semenu. Čas kaljenja se lahko v takem primeru podaljša iz 3 tednov na mesec in pol. Na vrtu ga zato sejemo skupaj z redkvico ali solato, ki kalita hitreje in označujeta vrste. Temperatura, ki zadostuje za kaljenje peteršilja je 2°C. Pri izbiri se odločamo po namenu uporabe. Kodrolistni je manj aromatičen, bolj primeren za dekoracijo krožnika, korenaste sorte so primerne za gojenje na vrtu, v lončke pa sejemo listnate sorte.

 

Koper

 

Je zelo aromatična dišavnica, ki jo dodajamo solatam, solatnim prelivom, skutnim namazom, ribjim jedem,… Seme kali na svetlobi, zato ga le toliko prekrijemo, da ohranjamo vlažnost ob semenu. Vzkalil bo med 20 in 25 dnevi.

 

Vrtni šetraj

 

Nekoliko hitreje kot kobulnice, kali vrtni šetraj. Vznik lahko opazimo po 12 do 18 dnevih od setve. Tudi šetraj kali na svetlobi, zato seme le rahlo vtisnemo v pripravljen substrat. Zalivamo s pršenjem, da semena ne odplavimo le na določen del lončka. Vrtni šetraj je enoletnica, katero na vrtu sejemo šele v maju, v toplo gredo pa lahko že aprila.

 

Majaron

 

S svojim načinom rasti nam omogoča, da ga tudi v lončkih uspešno gojimo. S tem, ko mu ščipamo vršičke spodbujamo stransko razraščanje. Seme vzkali po 10 do 12 dnevih. Rastlina pa potrebuje dovolj svetlobe, prepusten in humusen substrat.

 

Bazilika

 

Kali na svetlobi, potrebuje topel substrat, vznikne med 14 in 18 dnevom. Za kalitev potrebuje vsaj 18 do 20°C. Razvije plitev koreninski sistem, kar od nas terja večjo skrb pri zalivanju. Sadike na vrt presajamo šele maja, saj je toplotno zahtevna rastlina, v ta namen jo sejemo kasneje.

 

SOLATNI KROŽNIK IZ ŠPINAČE, RUKOLE IN SOLATE BERIVKE OBOGATEN Z VRTNO KREŠO

 

Obogaten pozno zimski solatni krožnik si lahko pripravimo s setvijo hitro kalečih in bujno rastočih zelenjadnic. Špinača potrebuje nekoliko dlje časa, 12 do 15 dni do vznika, solata berivka med 8 in 10 dni, ter rukola 1 teden. Seme posejemo v korita, ki so do vrha napolnjena s substratom. Za posamezno vrsto vzamemo dva korita in sejemo v dveh časovnih terminih, da podaljšamo čas obraščanja po obiranju. Setev ne sme biti pregosta, rastline potrebujejo prostor, da lahko razvijejo primeren koreninski sistem, ki je sposoben zadostiti potrebam rasti. Liste režemo sproti, nekoliko nad »srčkom«, da se rastline lahko ponovno razraščajo.

 

Kreša vzkali že v 3 ali 5 dnevih pri temperaturi od 12 do 18°C. Semena ne prekrivamo, ga le vtisnemo v substrat, ki naj ne bo prebogat s hranili. Lahko jo gojimo tudi na vlažni vati ali papirnati brisački, paziti moramo le, da odvečno vodo odlijemo, saj sicer začne hitro gniti. Kreša je pomemben vitaminski dodatek v zimskih dneh.

 

Avtorica: Stanka Fišer, dipl.ing.agr.in hort.

 

Fotografija je simbolična: https://static.pexels.com/photos/58460/pexels-photo-58460.jpeg

  

 

 

 

 

 

 

Manj poznane rastline, ki so tudi čudovite lončnice, nasveti Janeza Seliškarja

Veličastna medinila, koralne jagode, limonovec, bromelijevke, jerihonska roža …



VELIČASTNA MEDINILA (»MEDINILLA MAGNIFICA«)

MEDINILA POTREBUJE SVETLO MESTO, NE ŽGOČEGA SONCA, ZALIVAMO ZMERNO IN REDNO, DA JE ZEMLJA VLAŽNA!

Izhaja iz tropskih območij Afrike in Azije.

Cvetenje: zima-pomlad.

Gojimo jo zaradi cvetov , ki so združeni v pokončna ali povešena socvetja, ki jih obdajajo čudoviti obarvani venčni listi; od bele, do rožnate, škrlatne...

Potrebuje svetlo mesto, ne žgočega sonca. Zalivamo pogosto, vendar ne preobilno- prst mora biti vedno malo vlažna! Razmnožujemo z zračnimi grebenicami in potaknjenci.

 

KORALNE JAGODE, BOŽIČNE JAGODE (»ARDISIA CRENATA«)

ARDIZIJA JE ZIMZELENI GRM, KI JE OBČUTLJIV NA MRAZ, CVETI POLETI, POZIMI JO OBILNEJE ZALIVAMO!

Vednozelen grm z redko krošnjo, ki ga gojimo zaradi okrasnih plodov in listov. So prezimno občutljive za mraz rastline, ki ne prenesejo temperatur pod 10 ºC!

Izhaja iz Vzhodne Azije, na Jugovzhodu Amerike velja za invazivno rastlino.

Med polno rastjo jo obilno zalivamo in dognojujemo. Razmnožujemo spomladi s semenom, poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Zgodaj spomladi ima dehteče zvezdaste bele cvetove, iz katerih se razvijejo sv. rdeči plodovi, ki dolgo ne odpadejo.

 

LIMONOVEC (»CITRUS LIMON«)

LIMONOVEC ODLIČNO USPEVA TUDI V LONCU. POTREBUJE KVALITETNO IN VLAŽNO ZEMLJO, NE PRENESE MOKRIH KORENIN.

 

»TILLANDSIA XEROGRAPHICA«

»TILLANDSIA XEROGRAPHICA« IZ DRUŽINE BROMELIJEVK , JE POČASI RASTOČA RASTLINA

Izhaja iz Južne Mehike, Salvadorja, Gvatemale in Hondurasa. Ime izhaja iz grške besede ξηρός (xeros), kar pomeni "suho" in γραφία (graphia), kar pomeni "pisati." Je počasi rastoča rastlina, listi so srebrno sivi in tvorijo rozeto, ki lahko v naravi meri tudi 3 metre in več . Listi so široki na dnu in se nato zožijo, tako nastane privlačna, kiparska rozeta, 3 metre ali več v premeru in več kot 3 metre visoko.

Tillandsia xerographica naseljuje suhe gozdove in trnasta grmičevja na višinah od 140 do 600 metrov v Južni Mehiki, Gvatemali in Salvadorju. Povprečne temperature v habitatu so od 22°C - 28°C, pri relativni vlažnosti od 60% do 72%.

 

JERIHONSKA ROŽA (»SELAGINELLA LEPIDOPHYLLA«) ALI PUŠČAVSKA ROŽA

JERIHONSKA ROŽA JE MISTIČNA RASTLINA, KI BREZ VODE PREŽIVI DO 50 LET, OB ZALITJU PONOVNO OZELENI

JERIHONSKA ROŽA, SIMBOL LJUBEZNI, SREČE, VEČNOSTI, POZITIVNE ENERGIJE, STVARJENJA, VESELJA IN USPEŠNE PRIHODNOSTI!

Rastlini iz tega rodu pravimo tudi DREŽICE. Raste v puščavah od Arizone do Peruja in na bližnjem vzhodu.  Je vedno zelena, počasi rastoča, trajnica iz skupine praprotnic. Zvije se kot teniška žoga in v tej obliki obstane( v takšnem stanju preživi tudi do 50 let), dokler spet ne dobi vode in se odvije! Je tudi zdravilna rastlina, čaj deluje antimikrobno pri prehladu in vnetju grla.

Po vsem svetu velja, da mora imeti vsak dom rožo življenja, saj prinaša v dom srečo in blagoslov. Predstavlja čistost, pozitivne energije, nove začetke, energijo sprememb in deluje na nivojih, ki si jih ne znamo razložiti...

 

VANDA - ORHIDEJA

Večina rastlin iz tega rodu izhaja iz JV Azije, Indije, Tajske, Filipinov. Za rast potrebuje obilo vlage in svetlobe , vendar ne direktnega sonca, redno dognojevanje. Minimalna  temperatura za rast je 18 ºC! Priporočljivo je, da jih v poletnih mesecih prestavimo ven. Najlažje jo gojimo v visečih košarah ali pa v steklenih vazah.

 

 

Pripravil Janez Seliškar, Cvetje Eli d.o.o.

Fotografije: Janez Seliškar