Plodovke, nasveti Stanke Fišer

Nasveti za vzgojo paradižnika, paprije, feferonov, jajčevcev, melon, kumar in buč!

Z vzgojo sadik vrtnin v zavarovanem prostoru, dosežemo hitrejši pridelek. Rastlinam, ki imajo večje potrebe po toploti pa omogočimo zadovoljivo rast tudi v notranjosti Slovenije.

Sem spadajo: paradižnik, paprika, feferoni, jajčevec, melone, kumare, buče…

 

Okvirne potrebne temperature

 

vrtnina

temperatura za vznik (˘C)

min. T

optimalna

T

max.

T

PARADIŽNIK

11 - 13

25

30

BUČE

14

22 - 24

 

KUMARE

13 - 17

25 - 28

30

JAJČEVEC

15

22 - 26

30

PAPRIKA

16

21 - 25

30

FEFERONI

20

23 - 25

30

 

Po vzniku lahko temperaturo nekoliko znižamo. Za paradižnik velja, da prvih 10 dni po vzniku, znižamo dnevne temperature na 12 -14˘C, nočne pa na 8 – 12°C. Po 10 dneh, dnevno temperaturo spet zvišamo na 20°C, nočno pa na 15°C. Tako bodo sadike nižje in krepkejše rasti.

 

Potek setve

 

Substrat mora biti ogret na sobno temperaturo (dva do tri dni prej, ga prinesemo v notranje prostore. Dobro ga premešamo, da zdrobimo morebitne grude in dobimo homogeno zmes. Ko ga polnimo v lončke, pazimo, da ga ne potlačimo preveč (vzpostavitev kapilar; zrak). Globina setve je odvisna od debeline semena. Sloj substrata nad semenom naj bo od dva do petkratnik velikosti semena.

 

Način setve

 

Na počez – ta način uporabljamo, ko imamo stisko s prostorom. Pomeni, da neko količino semena posejemo v en cvetlični lonček. Če uporabimo preveč semena se bodo rastlinam koreninice preveč prepletle, ne bodo imele dovolj prostora za normalen razvoj prvih listov, sadike bodo izdolžene in šibke.

 

Setvene plošče – imajo že pripravljene celice, v katere vstavljamo po eno seme. Rastlina ima svoj prostor, korenine se razvijejo v grudici, ki jo pri sajenju samo prestavimo na novo mesto. Rastlina nemoteno nadaljuje z rastjo.

 

Zalivanje sadik

 

Pri zalivanju, se izogibamo vodi neposredno iz pipe, ker je hladna in vsebuje vodni kamen. Vodo nalijemo v zalivalko in jo pustimo stati vsaj en dan. V posodi z večjo odprtino se lažje in hitreje oborijo neželene snovi iz vode, kot v vodi, ki jo imamo v steklenici z ozkim vratom.

Če je mogoče zalivamo v podstavek. Nikoli ne izlijemo vso postano vodo saj so na dnu usedline. Zalivamo manj, da sadika razvije boljši koreninski sistem.

 

Dognojevanje sadik

 

Sadike načeloma ni potrebno dognojevati. Substrati za gojenje sadik vsebujejo dovolj hranil za celotno obdobje rasti sadike v lončku.

 

Bolezni sadik

 

Najpogosteje se pojavi padavica sadik, vendar le v zgodnjih razvojnih fazah (v času kalitve in nekaj časa po vzniku). Gliva kali in se širi pri temperaturi 10 do 18 °C. Bolezen pospešuje visoka vlažnost ob primerni temperaturi.

 

Znaki padavice sadik

 

Sadiko napade na koreninskem vratu in koreninicah. Opazimo lahko umazano rumene, kasneje rjave in črne lise. Okužen del stebla začne gniti, se osuši in stanjša. Rastlina zgubi oporo in poleže - pade.

 

Preprečevanje padavice sadik

 

Setvene komponente primerno zalivamo, prostor, kjer gojimo sadike pazljivo zračimo. Sadike ne marajo direktnega vdora hladnega zraka. Vzdržujemo optimalno temperaturo za rast sadik.

Če se pojavi lahko uporabimo naravne pripravke iz koprive, česna, žajblja, rmana,…

 

Kvalitetna sadika ima poleg lepe zelene barve, zgoščeno rast in zdrave bele korenine. Listi niso obarvani rdečkasto vijolično, listne ploskve se ne vihajo. In le taka, bo zadovoljila naša pričakovanja po pridelku.

 

Da to dosežemo, moramo zadostiti potrebi po zadostni svetlobi oziroma uravnotežiti prehrano (gnojenje in zalivanje) s svetlobo in toploto. Kako? Tako, da opazujemo rast sadik. Rasti morajo navpično, barva mora biti močna zelena in rastlina kompaktna. Če opazimo, da ima sadika izdolženo rast zmanjšamo zalivanje in prestavimo v svetlejši prostor ter jim zagotovimo zadosten prostor. Sadike gojene v zaprtih prostorih vedno utrjujemo pred sajenjem na vrt. To pomeni, da jih v toplejšem delu dneva prestavimo na prosto, kjer je močnejša svetloba, vendar ne na direktno sonce, ki bi jo lahko ožgalo. Vsaj uro pred sončnim zahodom jih prestavimo nazaj v zaprt prostor.

 

 

Avtorica: Stanka Fišer, dipl. ing. agr. in hort.

 

Fotografija je simbolična: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=17244&picture=groene-tomaten .

 

»Denarno drevo«, Crassula ali tolstica

Zelo nezahtevna sukulenta, ki prenese skoraj vse, le hudega mraza ne.



Crassula ali po slovensko tolstica spada med sukulente. Njena originalna domovina je južna Afrika (Mozambik, Južna Afrika). Drugod po svetu je bolj poznana kot notranja rastlina, v krajih s konstantnimi  temperaturami nad 5 stopinj C pa jo lahko gojimo tudi kot zunanjo rastlino.

 

Je zimzelena rastlina z debelimi, mesnatimi in tolstimi listi (od tod tudi ime) različnih oblik. Lahko so okrogli, podolgovati  ali celo cevasti. Na steblo se vedno pripenjajo v parih. Steblo je zeleno, ki se sčasoma obarva rjavo. Nikoli popolnoma ne oleseni.

 

Cveti pozimi ali zgodaj pomladi z belimi, rumenimi ali rožnatimi cvetovi. V naravi je znanih okoli 300 vrst tolstic, od zelo majhnih, pokrovnih rastlin z zelo majhnimi listi do večjih, tudi do 3m velikih grmov ali manjših dreves.

 

Najbolje se počuti na svetlih in toplih mestih, poleti jo lahko postavimo tudi ven. Nikoli jo ne postavimo na direktno sonce, ker listi lahko porumenijo. Pozimi jo lahko imamo tudi v hladnejšem, temnejšem prostoru. Potrebuje zelo malo zalivanja in dobro odcedno prst. Za kratek čas prenese tudi stoječo vodo.

 

V svetu je poznana tudi pod drugimi komercialnimi imeni - lucky tree (srečno drevo), money making tree (denarno drevo), dollar plant, penny plant.

 

 

Pripravila: Katja Strgar, Univerzitetna diplomirana inženirka geologije

 

 

 

 

Phalenopsis ali širokolistna orhideja

Orhidej je zelo veliko vrst, pri nas pa je najpogostejša Phalenopsis.



Prvi zabeleženi podatki o tej rastlini segajo v leto 1825. Rod obsega 50 vrst in v zadnjem času nešteto različnih hibridov, saj so žlahtnitelji na tem področju zelo dejavni. Ime je orhideja dobila po obliki cvetov in sicer iz grške besede phalaina, kar pomeni molj oziroma vešča, ki so tudi podobni metuljem.

 

Njihova domovina so tropski in subtropski predeli Indije, JV Azija, Indonezija, Filipini in Severna Avstralija. V bujnih gozdovih so si nekatere življenjski prostor priborile na skalnatih področjih, običajno pa rastejo orhideje kot epifiti – priraslike. To pomeni, da rastejo visoko v krošnjah v pazduhah vej, so pritrjene s koreninami na deblo, vendar niso zajedavci. Posebna prilagoditev na take življenjske razmere je ozelenitev zračnih korenin. Tako imajo dodatne organe, kjer lahko poteka fotosinteza. Visoko v krošnjah pride do teh rastlin nekoliko več svetlobe, ki jo potrebujejo za svoj obstanek.

 

Gojitev teh orhidej ni zahtevna, pomembno je le, da poskusimo posnemati naravne pogoje v domovini. Če je le mogoče, je idealna visoka zračna vlaga. Nekateri hibridi so tudi bolj trpežni in jih lahko gojimo tudi v stanovanjih, ki imajo bolj suho ozračje. Ker temperatura v njihovem naravnem okolju ne niha, je pomembno, da imamo v prostoru, kjer imamo rastline, konstantna sobna temperatura okoli 20-25°C. Če želimo spodbuditi cvetenje rastlin, lahko jeseni damo rastline za en mesec v prostor z nekoliko nižjo temperaturo okoli 16°C.

 

Cvetenje poteka preko celega leta, le nekatere stare sorte cvetijo v času, ko cvetijo tudi v naravi.

Ko orhideje odcvetijo, cvetnih stebel ne porežemo tako, ampak pustimo da se posušijo. V steblih so namreč speči poganjki iz katerih lahko požene nova cvetoča vejica. Lahko se zgodi, da namesto cvetov požene na cvetnem steblu manjša rastlinica, ki jo ločimo od matične rastline in jo posadimo v ustrezen substrat za orhideje. Pravi sadilni lonček je prozoren (ozelenitev korenin), in ima v sredini do 1/3 višine lončka odcedno vdolbino. Tako imajo korenine zračen, odceden in svetel prostor, ki spominja na naravo rastišče.

 

Problemi:

Odpadanje zaprtih cvetnih popkov – nihanje temperatur, prepih, presuho ozračje

Škodljivci: pršice – zatiranje z akaracidi, skrbeti za višjo zračno vlago

Vataste uši in kaparji – sistemični insekticidi

Polži – limacidi

Koreninska gniloba – prekomerno zalivanje; orhideje lažje prenašajo sušo, kot prekomerno zalivanje – korenine ne smejo stati v vodi

 

Pripravila dr. Sabina Šegula, z Biotehniškega centra Naklo

 

Fotografije: dr. Sabina Šegula

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ