Pomlad v naših domovih - siljenje čebulic

Za siljenje uporabljamo spomladi cvetoče čebulnice.



Za siljenje uporabljamo spomladi cvetoče čebulnice, saj je namen, da čim prej dobimo cvetoče rastline, ki nas spominjajo na pomlad. Pomladi cvetoče čebulnice sadimo v vrtne grede in večje posode na balkonih in terasah jeseni. Pogoj, da se v čebulici oblikuje cvetna zasnova so namreč nizke temperature. Ko je cvetna zasnova oblikovana, potem iz čebulice pomladi najprej poženejo listi in nato sledi cvetno steblo s cvetovi. Siljenje čebulic torej poteka tako, da umetno ustvarimo zimske pogoje z nizkimi temperaturami.

 

Čebulice posadimo v prepusten substrat, saj zastajanje vode lahko povzroči gnitje in propad čebulic. Tako lahko v substrat zamešamo nekaj peska, v posodi pa poskrbimo za drenažo, ki bo omogočala odtekanje odvečne vode. To naredimo tako, da na dno posode damo plast manjših kamnov ali lončene črepinje.

 

Čebulice narcis, zvončkov in krokusov morajo biti vsaj 12 tednov v temnem prostoru izpostavljene nizkim temperaturam med 0 do 5°C, medtem ko tulipani potrebujejo kar 16 tednov nizkih temperatur. V temnem prostoru bomo zavrli rast listov in bo cvetno steblo s cvetom bolj vidno. Ko so poganjki čebulic veliki od 4 do 5 cm, jih prenesemo v svetel prostor. Pri nekaterih lahko opazimo že cvetna stebla in nekoliko obarvane cvetne popke.

 

Če v stanovanju nimamo primernega temnega hladnega prostora, lahko lonce s čebulicami zakopljemo v vrt. V jamo, kamor bomo postavili lonec s čebulicami, damo na dno plast kamenja in tako preprečimo zastajanje vode. Lonce nato pokrijemo z listjem, peskom, vejami. V tem primeru pazimo, da je globina saditve čebulic enaka globini saditve čebulic v vrtu, daj so vse enako izpostavljene zimskim razmeram, le da bomo lonec po 12 ali 16 tednih odnesli v topel prostor. Tako je receptura za globino sajenja dva do trikratna višina čebulice je tudi globina sajenja. Čebulica mora biti posajena tako, da ima koreninski krožec stik s podlago.

 

Nekatere čebulice (bele narcise, hijacinte)  lahko silimo tudi v steklenih posodah brez substrata. Posodo napolnimo s kamenčki. Čebulice zasujemo s kamenčki tako, da na prosto gledajo le vratovi čebulic. Nato posodo napolnimo z vodo. Tako smo si uredili preprosto hidroponično vzgojo. Čebulnice dlje časa cvetijo, če jih imamo v bolj hladnih prostorih.

 

Čebulice pa lahko imamo preprosto le v papirnatih vrečkah v hladilniku in jih po ustreznem času enostavno posadimo in damo v topel prostor.

 

Če želimo čebulice ponovno saditi tudi drugo leto, je potrebno po cvetenju čebulicam odstraniti cvetno steblo, tako da se ne tvorijo semena. Čebulico nato redno zalivamo in gnojimo, preko poletja jih postavimo v vrt. Zaloge hranil se v čebulicah med cvetenjem porabljajo, ko pa čebulico negujemo po cvetenju, se ponovno obnavljajo. Liste pustimo, saj v zelenih delih rastlin poteka fotosinteza in nastajanje rastlinskih sladkorjev, ki se skladiščijo v čebulici. Ko listi začno rumeneti, postopoma prenehamo z zalivanjem in pustimo, da se popolnoma posušijo. Čebulice nato lahko izločimo in jih v jeseni posadimo v vrt. Naslednje leto se lahko zgodi, da bodo siljene čebulice pognale le liste, saj so se pri siljenju preveč izčrpale. Naslednje leto pa nas lahko ponovno razveselijo z lepimi cvetovi.

 

Težave čebulnic:

Škodljivci:

  • Pršice
  • Listne uši
  • V vrtu narcisina muha – ličinke pojedo notranjost čebulice; preventivno vsako leto izkopljemo čebulice in napadene izločimo

Bolezni:

  • Gnilobo čebulic povzroča lahko bakterija Erwinia caratovora – neprijeten vonj, otip sluzast; vse takoj zavržemo, tudi substrat ali pa gliva – izostanek v rasti listov, čebulice postanejo sive in suhe, ter začnejo trohneti, na koncu pa ostanejo le še koreninice in spodnji del čebulice.
  • Siva plesen – suha trhnoba čebulic, gliva preživi v zemlji tudi do 5 let. Vse skupaj zažgemo
  • Listni ožig – gliva povzroči deformacije, rastline zavržemo
  • Tulipanov ožig – virusno obolenje – pojav prog, razbarvanja cvetov – rastline zavržemo

 

Pripravila dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo

Fotografije: dr. Sabina Šegula

Plodovke, nasveti Stanke Fišer

Nasveti za vzgojo paradižnika, paprije, feferonov, jajčevcev, melon, kumar in buč!

Z vzgojo sadik vrtnin v zavarovanem prostoru, dosežemo hitrejši pridelek. Rastlinam, ki imajo večje potrebe po toploti pa omogočimo zadovoljivo rast tudi v notranjosti Slovenije.

Sem spadajo: paradižnik, paprika, feferoni, jajčevec, melone, kumare, buče…

 

Okvirne potrebne temperature

 

vrtnina

temperatura za vznik (˘C)

min. T

optimalna

T

max.

T

PARADIŽNIK

11 - 13

25

30

BUČE

14

22 - 24

 

KUMARE

13 - 17

25 - 28

30

JAJČEVEC

15

22 - 26

30

PAPRIKA

16

21 - 25

30

FEFERONI

20

23 - 25

30

 

Po vzniku lahko temperaturo nekoliko znižamo. Za paradižnik velja, da prvih 10 dni po vzniku, znižamo dnevne temperature na 12 -14˘C, nočne pa na 8 – 12°C. Po 10 dneh, dnevno temperaturo spet zvišamo na 20°C, nočno pa na 15°C. Tako bodo sadike nižje in krepkejše rasti.

 

Potek setve

 

Substrat mora biti ogret na sobno temperaturo (dva do tri dni prej, ga prinesemo v notranje prostore. Dobro ga premešamo, da zdrobimo morebitne grude in dobimo homogeno zmes. Ko ga polnimo v lončke, pazimo, da ga ne potlačimo preveč (vzpostavitev kapilar; zrak). Globina setve je odvisna od debeline semena. Sloj substrata nad semenom naj bo od dva do petkratnik velikosti semena.

 

Način setve

 

Na počez – ta način uporabljamo, ko imamo stisko s prostorom. Pomeni, da neko količino semena posejemo v en cvetlični lonček. Če uporabimo preveč semena se bodo rastlinam koreninice preveč prepletle, ne bodo imele dovolj prostora za normalen razvoj prvih listov, sadike bodo izdolžene in šibke.

 

Setvene plošče – imajo že pripravljene celice, v katere vstavljamo po eno seme. Rastlina ima svoj prostor, korenine se razvijejo v grudici, ki jo pri sajenju samo prestavimo na novo mesto. Rastlina nemoteno nadaljuje z rastjo.

 

Zalivanje sadik

 

Pri zalivanju, se izogibamo vodi neposredno iz pipe, ker je hladna in vsebuje vodni kamen. Vodo nalijemo v zalivalko in jo pustimo stati vsaj en dan. V posodi z večjo odprtino se lažje in hitreje oborijo neželene snovi iz vode, kot v vodi, ki jo imamo v steklenici z ozkim vratom.

Če je mogoče zalivamo v podstavek. Nikoli ne izlijemo vso postano vodo saj so na dnu usedline. Zalivamo manj, da sadika razvije boljši koreninski sistem.

 

Dognojevanje sadik

 

Sadike načeloma ni potrebno dognojevati. Substrati za gojenje sadik vsebujejo dovolj hranil za celotno obdobje rasti sadike v lončku.

 

Bolezni sadik

 

Najpogosteje se pojavi padavica sadik, vendar le v zgodnjih razvojnih fazah (v času kalitve in nekaj časa po vzniku). Gliva kali in se širi pri temperaturi 10 do 18 °C. Bolezen pospešuje visoka vlažnost ob primerni temperaturi.

 

Znaki padavice sadik

 

Sadiko napade na koreninskem vratu in koreninicah. Opazimo lahko umazano rumene, kasneje rjave in črne lise. Okužen del stebla začne gniti, se osuši in stanjša. Rastlina zgubi oporo in poleže - pade.

 

Preprečevanje padavice sadik

 

Setvene komponente primerno zalivamo, prostor, kjer gojimo sadike pazljivo zračimo. Sadike ne marajo direktnega vdora hladnega zraka. Vzdržujemo optimalno temperaturo za rast sadik.

Če se pojavi lahko uporabimo naravne pripravke iz koprive, česna, žajblja, rmana,…

 

Kvalitetna sadika ima poleg lepe zelene barve, zgoščeno rast in zdrave bele korenine. Listi niso obarvani rdečkasto vijolično, listne ploskve se ne vihajo. In le taka, bo zadovoljila naša pričakovanja po pridelku.

 

Da to dosežemo, moramo zadostiti potrebi po zadostni svetlobi oziroma uravnotežiti prehrano (gnojenje in zalivanje) s svetlobo in toploto. Kako? Tako, da opazujemo rast sadik. Rasti morajo navpično, barva mora biti močna zelena in rastlina kompaktna. Če opazimo, da ima sadika izdolženo rast zmanjšamo zalivanje in prestavimo v svetlejši prostor ter jim zagotovimo zadosten prostor. Sadike gojene v zaprtih prostorih vedno utrjujemo pred sajenjem na vrt. To pomeni, da jih v toplejšem delu dneva prestavimo na prosto, kjer je močnejša svetloba, vendar ne na direktno sonce, ki bi jo lahko ožgalo. Vsaj uro pred sončnim zahodom jih prestavimo nazaj v zaprt prostor.

 

 

Avtorica: Stanka Fišer, dipl. ing. agr. in hort.

 

Fotografija je simbolična: http://www.publicdomainpictures.net/view-image.php?image=17244&picture=groene-tomaten .

 

»Denarno drevo«, Crassula ali tolstica

Zelo nezahtevna sukulenta, ki prenese skoraj vse, le hudega mraza ne.



Crassula ali po slovensko tolstica spada med sukulente. Njena originalna domovina je južna Afrika (Mozambik, Južna Afrika). Drugod po svetu je bolj poznana kot notranja rastlina, v krajih s konstantnimi  temperaturami nad 5 stopinj C pa jo lahko gojimo tudi kot zunanjo rastlino.

 

Je zimzelena rastlina z debelimi, mesnatimi in tolstimi listi (od tod tudi ime) različnih oblik. Lahko so okrogli, podolgovati  ali celo cevasti. Na steblo se vedno pripenjajo v parih. Steblo je zeleno, ki se sčasoma obarva rjavo. Nikoli popolnoma ne oleseni.

 

Cveti pozimi ali zgodaj pomladi z belimi, rumenimi ali rožnatimi cvetovi. V naravi je znanih okoli 300 vrst tolstic, od zelo majhnih, pokrovnih rastlin z zelo majhnimi listi do večjih, tudi do 3m velikih grmov ali manjših dreves.

 

Najbolje se počuti na svetlih in toplih mestih, poleti jo lahko postavimo tudi ven. Nikoli jo ne postavimo na direktno sonce, ker listi lahko porumenijo. Pozimi jo lahko imamo tudi v hladnejšem, temnejšem prostoru. Potrebuje zelo malo zalivanja in dobro odcedno prst. Za kratek čas prenese tudi stoječo vodo.

 

V svetu je poznana tudi pod drugimi komercialnimi imeni - lucky tree (srečno drevo), money making tree (denarno drevo), dollar plant, penny plant.

 

 

Pripravila: Katja Strgar, Univerzitetna diplomirana inženirka geologije