Spomladanska setev in sajenje, nasveti Jerneje Jošar

Kako pripravimo tla za spomladansko setev in sajenje.

Ne prepozno, ne prezgodaj

 

Zgodaj spomladi, ko nas začnejo božati topli sončni žarki, se nam vrtičkarjem vsem po vrsti mudi na vrt. Včasih pa vseeno z določenimi deli na vrtu malo prehitevamo in zato naredimo tudi kakšno napako.

 

Kdaj je čas za delo na vrtu

 

Prvo pravilo kdaj začeti naj bo, ko so tla dovolj suha in ko se temperatura ozračja segreje na vsaj 5 stopinj celzija. Podatke o povprečni temperaturi dobimo na agrometeoroloških postajah. Kar se tiče vlažnosti tal, pa so primerna za obdelavo, ko se prst ne oprijemlje obuval, oziroma orodja (premokra) in po drugi strani, ko se okoli nas ne praši (presuha).

 

Prva pomoč

 

Če so tla premokra in prehladna, si lahko pomagamo tako, da nasujemo na obstoječe grede še deset cm debel sloj tople prsti, nekaj dni pred setvijo pokrijemo tla z vrtnarsko kopreno, da se hitreje ogrejejo ali pa sejemo v kanale kamor smo pred setvijo nasipali pesek. Ta se namreč hitreje segreje, tudi odcednost je boljša.

 

Kako pripravimo tla

 

V mojem vrtu se že leta ne poslužujem prekopavanja – štihanja po domače rečeno. Z obračanjem prsti uničujemo drobnoživke v tleh, z ostrimi rezili poškodujemo deževnike in ostala živa bitja. Živi svet v tleh pa je še kako potreben, saj iz organskega materiala (odmrlih delov rastlin in ostankov talnih organizmov) ustvarja humus, ki predstavlja vir rodovitnosti.

 

Več humusa je v tleh bolj rodovitna so tla. V njem so hranila v taki obliki, da jih rastline lahko takoj izkoristijo, humus ustvarja zrnato teksturo tal, kar pomeni da so tla lahka, zračna in odcedna, hkrati pa dobro zadržujejo vodo. Če gredice preko celega leta zaščitimo še z eno od organskih zastirk, ki ščiti tla pred zunanjimi dejavniki, smo naredili največ, kar lahko. Močno sonce, veter, padavine, vse to namreč poškoduje golo površino tal. Veter odnaša prst, sonce jo izsušuje, padavine jo zbijajo. Posledica so zbita tla, ki poleti tako zelo pogosto še spokajo. Nam pa ne preostane drugo, kot da v vročini hitimo zalizano skorjico rahljat z motiko.

 

Gola površina je naravi tuja, zato ima narava svoj obrambni mehanizem in čim se kje pojavi najmanjša zaplata gole zemlje, jo nemudoma začnejo zaraščati rastline – z namenom, da tla zaščitijo. Te rastline, ki hitijo zaščititi tudi naše skrbno obdelane, gole površine med posevki, na vrtu imenujemo plevel. Če položimo med mlade sadike in zasejane vrstice zastirko, bo ta preprečila zaraščanje s pleveli, nam pa ne bo potrebno pleti.

 

Če ste lansko leto tla prekopali nič hudega, boste pa z letošnjo pomladjo začeli z deli na drugačen način. Najprej na prekopanih površinah razbijte večje grude prsti in površino poravnajte. Če ste tudi pognojili v jeseni, sedaj ne dognojujte. Če niste, pognojite gredice z različnimi količinami komposta ali dobro uležanega ekološkega hlevskega gnoja. Gredice, kjer bodo rasle kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt...) in plodovke (paradižnik, paprika, bučke, kumare...) pognojite najbolj, malo manj tiste gredice kjer bodo rasle solate, radiči, korenček, rdeča pesa, blitva, česen, čebula in nič tiste gredice, kjer bodo rasle stročnice (grah, fižol, bob). Gnojilo s pomočjo vil rahlo vdelajte v tla. Nato vse površine pokrijte z eno od organskih zastirk, ki je lahko slama, seno, listje, na pol prepereli kompost...Tako gredice počakajo na prve setve in sajenja. Ko sejete, odgrnete tisti del površine, kamor boste sejali – lahko je to manjša zaplata ali še vedno vrstica, kot smo navajeni. Zasejane površine ne pokrivajte z zastirko. Ko sadite, odgrnete zastirko na površini veliki kot dlan, tam izkopljete jamo, posadite sadike in zastirko prigrnete vse do sadike.

 

Tisti, ki zemlje v jeseni nismo prekopali, bomo sedaj odstranili z gred zastirko, počistili grede morebitnih ostankov zelenjadnic, dodali kompost ali ekološki hlevski gnoj in prst zrahljali z vilami. Ped za pedjo nabadamo vile v prst in samo malo privzdignemo, ne obračamo. Nato površino zravnamo z grabljam, vrnemo zastirko in dodamo plast sveže, ter sejemo in sadimo po zgoraj opisanem postopku.

 

Sejemo na prosto

 

Nekatere vrtnine bolje uspevajo, če jih sejemo v zgodnje spomladanskem času. Če s setvami zamudimo, rastline hitreje obolevajo, ali pa ne razvijejo delov, katere uživamo. Takšna sta denimo grah in bob. Če ju sejemo šele maja, bodo rastline v junijski in julijski vročini slabše nastavljale cvetove, napadala jih bo plesen. Prepozno posejana redkvica ne bo razvila sočnih korenov, temveč bodo ti strženasti, celotna rastlina pa bo ušla v cvet. Pri korenčku se prepozna setev pokaže v obilici razvitega zelenja, koreni pa so tanki in se nočejo debeliti.

 

Pri toploljubnih rastlinah kot so paradižnik, paprika, jajčevci, se prehitevanje ne izplača. S sajenjem sadik na prosto je potrebno počakati do Ledenih mož, da mine nevarnost zmrzali. Če sadimo na prosto prej, se bodo rastline zaradi morebitnih nižjih temperatur, velikih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo, morda celo snega, mučile in porabljale vso svojo življensko energijo za preživetje. Zato bodo, če preživijo, kasneje ves čas rasti dovzetnejše za bolezni in škodljivce, slabo bodo cvetele in obrodile. Naše vneto skakanje po vrtu z raznoraznimi pripomočki za zaščito rastlin pred nizkimi temperaturami, ne bo kaj prida pomagalo. Torej raje počasi in previdno.

 

Jerneja Jošar, Ekološki vrtiček 

Presajanje balkonskega cvetja

Zdaj je pravi čas za presajanje balkonskega cvetja, ki smo ga prezimili in sobnih rastlin.

Balkonsko cvetje in sredozemske rastline, ki smo jih jeseni prestavili v prezimovališča za naslednjo sezono je smiselno presaditi v nov substrat. Te rastline moramo v poletnem času skoraj dnevno zalivati, ker večina njih krasi naše domove s cvetjem, potrebujejo tudi precej hranil. Substrat v loncih in koritih postane izčrpan, sposobnost zadrževanja vode in hranil se zmanjša. Od konca februarja je že primeren čas, da rastline presadimo v svež substrat in do konca aprila, maja, ko jih lahko ponovno postavimo ven, se bodo lepo vrasle v nov substrat in bodo okrepljene za novo sezono.

Prav tako je primeren čas za presajanje sobnih rastlin. Pogosto se sprašujemo kako se odločiti ali rastlino presaditi ali ne.
 

Če imamo rastline, ki hitro in bujno rasejo, jih moramo pogosteje zalivati. Že na površini lončka lahko opazimo, da substrat po letu ali dveh zelo spremeni videz in s tem tudi sposobnost zadrževanja vode. Pri nekaterih lahko opazimo, da korenine izraščajo iz odprtin za odcejanje vode na lončku. Pri nekaterih se koreninska gruda dvigne nad nivo lonca ali upade. Vse to opazimo tudi v slabši rasti rastlin.

Lahko pa rastlino izlončimo – z razprto dlanjo primemo površino substrata v loncu, ga obrnemo, rahlo potrkamo po dnu lonca in celotna gruda pade iz lonca. V tem primeru imamo jasen vpogled v koreninski splet. Če je že močno prerasel substrat in se ovija okoli roba na dnu lonca je tako rastlino primerno presaditi.

Rastline, ki imajo v tem času cvetove ne presajamo. Počakamo, da odcvetijo in jih presajamo po cvetenju.
 

Izbira substrata. V prodaji so namenski substrati. Na embalaži so navedeni podatki kakšen delež šote, humusa in hranil vsebuje le ta. Kadar se odločimo za nakup enega substrata in vanj sadimo rastline z različnimi potrebami glede na vsebnost humusa, ga lahko priredimo z dodajanjem peska ali zemlje iz krtin ter počasi delujočih gnojil v obliki granul ali peletov.

Velikost lonca izbiramo glede na velikost rastline. Če želimo, da nam še rase, potem vzamemo za eno ali dve številki večji lonec, v nasprotnem primeru jo presadimo v isti lonec, le da omejimo rast s prirezovanjem koreninskega spleta ter zmanjšanjem zelenega dela rastline. Vedno, ko poškodujemo korenine, namerno ali nenamerno, prirežemo oziroma zmanjšamo nadzemni del rastline.
 

Ob presajanju pregledamo koreninski splet. Odstranimo vse gnijoče ali posušene korenine. Potrgane z ostrim rezilom prirežemo, da je »rana« čim manjša.

Rastlinam, ki jih to leto ne bomo presajali pa dodamo svež substrat kar preko površine starega. Vedno smo pozorni, da je nivo sajenja za prst pod robom lonca, da ob zalivanju voda ne odteče izven lonca. V to skupino spadajo večje in velike sobne rastline ter sredozemske rastline, ki jih imamo v velikih posodah v atrijih ali na terasah ter vrtovih.

Z dognojevanjem z zalivanjem, počakamo vsaj dva do tri tedne, da se rastlina najprej vrase v nov substrat. 

 

Avtorica: Stanka Fišer, dipl. ing. agr. & hort.

Pomlad v naših domovih - siljenje čebulic

Za siljenje uporabljamo spomladi cvetoče čebulnice.



Za siljenje uporabljamo spomladi cvetoče čebulnice, saj je namen, da čim prej dobimo cvetoče rastline, ki nas spominjajo na pomlad. Pomladi cvetoče čebulnice sadimo v vrtne grede in večje posode na balkonih in terasah jeseni. Pogoj, da se v čebulici oblikuje cvetna zasnova so namreč nizke temperature. Ko je cvetna zasnova oblikovana, potem iz čebulice pomladi najprej poženejo listi in nato sledi cvetno steblo s cvetovi. Siljenje čebulic torej poteka tako, da umetno ustvarimo zimske pogoje z nizkimi temperaturami.

 

Čebulice posadimo v prepusten substrat, saj zastajanje vode lahko povzroči gnitje in propad čebulic. Tako lahko v substrat zamešamo nekaj peska, v posodi pa poskrbimo za drenažo, ki bo omogočala odtekanje odvečne vode. To naredimo tako, da na dno posode damo plast manjših kamnov ali lončene črepinje.

 

Čebulice narcis, zvončkov in krokusov morajo biti vsaj 12 tednov v temnem prostoru izpostavljene nizkim temperaturam med 0 do 5°C, medtem ko tulipani potrebujejo kar 16 tednov nizkih temperatur. V temnem prostoru bomo zavrli rast listov in bo cvetno steblo s cvetom bolj vidno. Ko so poganjki čebulic veliki od 4 do 5 cm, jih prenesemo v svetel prostor. Pri nekaterih lahko opazimo že cvetna stebla in nekoliko obarvane cvetne popke.

 

Če v stanovanju nimamo primernega temnega hladnega prostora, lahko lonce s čebulicami zakopljemo v vrt. V jamo, kamor bomo postavili lonec s čebulicami, damo na dno plast kamenja in tako preprečimo zastajanje vode. Lonce nato pokrijemo z listjem, peskom, vejami. V tem primeru pazimo, da je globina saditve čebulic enaka globini saditve čebulic v vrtu, daj so vse enako izpostavljene zimskim razmeram, le da bomo lonec po 12 ali 16 tednih odnesli v topel prostor. Tako je receptura za globino sajenja dva do trikratna višina čebulice je tudi globina sajenja. Čebulica mora biti posajena tako, da ima koreninski krožec stik s podlago.

 

Nekatere čebulice (bele narcise, hijacinte)  lahko silimo tudi v steklenih posodah brez substrata. Posodo napolnimo s kamenčki. Čebulice zasujemo s kamenčki tako, da na prosto gledajo le vratovi čebulic. Nato posodo napolnimo z vodo. Tako smo si uredili preprosto hidroponično vzgojo. Čebulnice dlje časa cvetijo, če jih imamo v bolj hladnih prostorih.

 

Čebulice pa lahko imamo preprosto le v papirnatih vrečkah v hladilniku in jih po ustreznem času enostavno posadimo in damo v topel prostor.

 

Če želimo čebulice ponovno saditi tudi drugo leto, je potrebno po cvetenju čebulicam odstraniti cvetno steblo, tako da se ne tvorijo semena. Čebulico nato redno zalivamo in gnojimo, preko poletja jih postavimo v vrt. Zaloge hranil se v čebulicah med cvetenjem porabljajo, ko pa čebulico negujemo po cvetenju, se ponovno obnavljajo. Liste pustimo, saj v zelenih delih rastlin poteka fotosinteza in nastajanje rastlinskih sladkorjev, ki se skladiščijo v čebulici. Ko listi začno rumeneti, postopoma prenehamo z zalivanjem in pustimo, da se popolnoma posušijo. Čebulice nato lahko izločimo in jih v jeseni posadimo v vrt. Naslednje leto se lahko zgodi, da bodo siljene čebulice pognale le liste, saj so se pri siljenju preveč izčrpale. Naslednje leto pa nas lahko ponovno razveselijo z lepimi cvetovi.

 

Težave čebulnic:

Škodljivci:

  • Pršice
  • Listne uši
  • V vrtu narcisina muha – ličinke pojedo notranjost čebulice; preventivno vsako leto izkopljemo čebulice in napadene izločimo

Bolezni:

  • Gnilobo čebulic povzroča lahko bakterija Erwinia caratovora – neprijeten vonj, otip sluzast; vse takoj zavržemo, tudi substrat ali pa gliva – izostanek v rasti listov, čebulice postanejo sive in suhe, ter začnejo trohneti, na koncu pa ostanejo le še koreninice in spodnji del čebulice.
  • Siva plesen – suha trhnoba čebulic, gliva preživi v zemlji tudi do 5 let. Vse skupaj zažgemo
  • Listni ožig – gliva povzroči deformacije, rastline zavržemo
  • Tulipanov ožig – virusno obolenje – pojav prog, razbarvanja cvetov – rastline zavržemo

 

Pripravila dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo

Fotografije: dr. Sabina Šegula

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ