Srebrnolistna strčnica, srebrnolistna pileja (Pilea cadierei)

Je doma v Vietnamu in Kitajski. Spada med koprivovke. Je rastline, ki potrebuje  polsenco in nekoliko višje temperature. V literature bomo zasledili da mora imeti pozimi  temperature  vsaj okrog 15 oC, vendar pa na naši obali, če le zima ni prehuda, preživi v zatišju okenske police tudi zunaj. Tam so temperature znatno nižje. Prav tako piše, da jo moramo zelo vlažiti, da je občutljiva, pa vendar je bila to rastlina, ki so jo v sedemdesetih letih imeli pogosto doma po hišah. Ni zahtevala veliko nege,  preživela je tudi v manj osvetljenih kotičkih. Ker se je zelo lahko množila s potaknjenci  se je hitro razširila  med ljudmi, ki so si tedaj redno izmenjavali rastline. Množitev je zelo enostavna, nekaj poganjkov se  nareže in da v vodo. V poletnem času se le ti  zelo hitro ukorenijo  tako v vodi kot v zemlji. Pozimi gre to malo počasneje in je zato bolj primerna voda ki jo damo čim bliže toploti in tokrat tudi soncu. Pozimi imamo rastlino lahko na sončnem mestu, ko pa se moč sonca v drugem delu zime veča, pa jo moramo seliti in odmakniti od direktnih sončnih žarkov. V poletnem času  jo lahko  tudi direktno potaknemo v vrt, le da mora izbrati senčno mesto. Ko rastlini preveč odpade listje jo enostavno pomladimo. Porežemo zastarane poganjke, iz tal poženejo novi, vrhove poganjkov pa potaknemo in imamo nove rastline.

V poletnem času so rastline najlepše če so zunaj v senci ali vsaj polsenci  na balkonu ali pred hišo. Ko se jeseni začne hladiti  pa jih moramo v notranjosti Slovenije prej dati v sobo kot druge rastline. V nasprotnem listi zgubijo tisti zeleni sijaj, postanejo bolj rumenkasto zeleni in potem dolgo traja da rastlina zopet zasije v vsej svoji lepoti.

Ravno srebrna bleščavost listov na zeleni podlagi je tista, ki to rastline naredi najbolj atraktivno.

Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani