Vrt, življenjski prostor rastlin, živali in ljudi

 

Vrt. Bivalni prostor. Možnost samooskrbe. Prostor, kjer se sproščamo in še bi lahko naštevali. Na majhno površino, le nekaj sto kvadratnih metrov, želimo vnesti rastline, ki so nam ljube ali  nam bodo ponudile pridelek. Izbor, ki ga zasadimo v naš vrt je pester in obsega rastline iz širnih krajev sveta. Pomislimo kdaj, da ustvarjamo življenjsko okolje, ki ni naravno? Kljub temu pa ponuja domovanje tudi živalim. Večjim, manjšim, žuželkam,… Nekatere se dobro počutijo v našem vrtu, druge spet ne. Če ne želimo na vrtu uporabljati agresivnih kemičnih sredstev, potem smo pred temeljitim razmislekom. Kaj spremeniti ali dodati na vrtu, da bomo privabili tudi druge vrste živali, ki bodo s svojimi prehranskimi navadami držale v ravnovesju tiste druge, ki nam povzročajo preglavice.

 

Polži - družina Arionidae, Limacidae

 

Iz leta v leto se te počasne živalce pojavljajo na naših vrtovih. Pojedo nam prve sadike solate, bučk in kumar, peteršilja in še bi lahko naštevali. Sprašujemo se, zakaj so še vedno na našem vrtu, če smo jih že lani pridno pobirali in odstranjevali. Resnično bomo učinkoviti, če se bomo zatiranja lotili premišljeno, s kombinacijo več različnih ukrepov.

 

Bivališča polžev so po vrtovih, kjer je veliko vlage. Taka mesta so žive meje, zaraščena zemljišča, senčna mesta v skalnjaku pod kamni, mesta pod čebri rastlin, pločevinkah, špranje med deskami visokih gred, lesenih ali kamnitih vrtnih ograj, ob vodnih motivih med gostim rastlinjem, pod listjem, pod zastirko: slama, pokošena trava… polži obožujejo uvelo pokošeno travo in druge napol gnijoče zelene rastline. Aktivni so ponoči, saj je takrat relativna zračna vlažnost višja. V deževnih dneh pa tudi čez dan.

 

Pomembno: polže pobiramo zvečer, dve uri po sončnem zahodu in zgodaj zjutraj! 

 

Zalivanje vrtov!!! : Zjutraj, da se površina čim prej osuši. Raziskave, ki so bile narejene so pokazale, da je bila škoda na solati zalivani zjutraj za 1/5 manjša, kot na solati zalivani zvečer.

 

Največ škode povzroča rdeči travniški lazar (Arion rufus), polži s hišico bistveno manj.

 

Polži z jezikom ostrim kot strgalo ostrgajo mlade mehke dele rastlin, na starejših listih pa izjedajo luknje. Za njimi ostaja srebrnkasta sluzasta sled, ki nas prepriča, da gre za »delo« polžev.

 

Med vrtninami jim še posebej teknejo solate, kapusnice, fižol, grah,…

 

Polži so dvospolniki. Med sabo se parijo in razmnožujejo od pomladi do jeseni. Jajčeca odlagajo vsi polži, ki so hkrati samci in samice. Mesto za odlaganje skupin jajčec najdejo v zemlji ali pod kamenjem. Posamezen polž lahko odloži do 100 jajčec naenkrat. Nov zarod se izleže po treh tednih (lahko prej) v neugodnih razmerah pa po 12 tednih. Mladi polži se najprej nekaj dni zadržujejo okoli gnezda, nato se začno širiti po okolici. Spolno dozorijo po dveh do treh mesecih, odvisno od vrste.Prezimijo vse oblike. Jajčeca, mladi polži in odrasli polži. Le ti se zarijejo v globlje plasti tal.

 

Varstvo pred polži:

 

- okolico vrtov očistimo »navlake« pod katero se skrivajo polži,

- izpod žive meje pograbimo listje,

- nameščanje pregrad in ograd (bakrenih in pocinkanih) okoli gredic ali plastične ograje z zakrivljenim robom,

- »okvir« okrog vrta posujemo s higroskopskimi snovmi, ki polže izsušijo: kameno moko, apneno moko, lesni pepel ter abrazivnimi sredstvi: kremenov pesek, zdrobljene posušene jajčne lupine, sekanci, žaganjem, iglice kleka,… dovolj široko; obnavljamo po dežju,

- lesni pepel nasujemo okoli rastlin,

- škropivo proti polžem: v 5 l vode damo 1kg svežih rabarbarinih listov ter kuhamo 5 d0 10 min,  

- zastirka proti polžem iz listov pelina, bezga, rabarbare (oksalna kislina), praproti, vratiča (Tanacetum), preslice, rmana,

- polžem neprijetne rastline so tudi: bela gorjušica, gorčica, čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke, rožmarin, pelin itd. => zato sadimo mešane posevke,

- nastavimo vabe za polže: posodice s pivom, surove rezine krompirja, žametnica, hren, vlažne deske, vlažen karton ali papir, listi zelja, lupine buč, lubenic, melon, kumar, grenivke… => polže poberemo in odstranimo,

- polže pobiramo zvečer, dve uri po sončnem zahodu in zgodaj zjutraj,

- kemične vabe nastavljamo ob vlažnih in toplih večerih,

 

S polži se hranijo ježi, slepci, belouške, kuščarice, žabe in krastače, rovke, ptice in race è poskušamo ustvariti pogoje za bivanje naravnih sovražnikov.

 

Gnojevka iz polžev: Polže v ta namen nabiramo, ko luna potuje pred ozvezdjem raka. 50 do 60 polžev damo v pokrito vedro z vodo. Po štirih tednih, ko bo luna ponovno pred ozvezdjem raka, bodo polži v vodi razpadli in takrat lahko mešanico polžev in vode precedimo in s tem pripravkom škropimo gredice. Še posebej temeljito škropimo trato okoli vrta. Ponovno naberemo nove polže in postopek ponovimo vsaj trikrat. (Vir: nasveti Marije Thun)

 

Avtorica: Stanka Fišer, Botanični vrt v Ljubljani