Srebrnolistna pileja (Pilea cadierei)

Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Srebrnolistna strčnica, srebrnolistna pileja (Pilea cadierei)

Je doma v Vietnamu in Kitajski. Spada med koprivovke. Je rastline, ki potrebuje  polsenco in nekoliko višje temperature. V literature bomo zasledili da mora imeti pozimi  temperature  vsaj okrog 15 oC, vendar pa na naši obali, če le zima ni prehuda, preživi v zatišju okenske police tudi zunaj. Tam so temperature znatno nižje. Prav tako piše, da jo moramo zelo vlažiti, da je občutljiva, pa vendar je bila to rastlina, ki so jo v sedemdesetih letih imeli pogosto doma po hišah. Ni zahtevala veliko nege,  preživela je tudi v manj osvetljenih kotičkih. Ker se je zelo lahko množila s potaknjenci  se je hitro razširila  med ljudmi, ki so si tedaj redno izmenjavali rastline. Množitev je zelo enostavna, nekaj poganjkov se  nareže in da v vodo. V poletnem času se le ti  zelo hitro ukorenijo  tako v vodi kot v zemlji. Pozimi gre to malo počasneje in je zato bolj primerna voda ki jo damo čim bliže toploti in tokrat tudi soncu. Pozimi imamo rastlino lahko na sončnem mestu, ko pa se moč sonca v drugem delu zime veča, pa jo moramo seliti in odmakniti od direktnih sončnih žarkov. V poletnem času  jo lahko  tudi direktno potaknemo v vrt, le da mora izbrati senčno mesto. Ko rastlini preveč odpade listje jo enostavno pomladimo. Porežemo zastarane poganjke, iz tal poženejo novi, vrhove poganjkov pa potaknemo in imamo nove rastline.

V poletnem času so rastline najlepše če so zunaj v senci ali vsaj polsenci  na balkonu ali pred hišo. Ko se jeseni začne hladiti  pa jih moramo v notranjosti Slovenije prej dati v sobo kot druge rastline. V nasprotnem listi zgubijo tisti zeleni sijaj, postanejo bolj rumenkasto zeleni in potem dolgo traja da rastlina zopet zasije v vsej svoji lepoti.

Ravno srebrna bleščavost listov na zeleni podlagi je tista, ki to rastline naredi najbolj atraktivno.

Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Škodljivci na vrtu, nasveti Stanke Fišer

Kako se ubraniti škodljivcev na vrtninah in katera škropiva so učinkovita?



Listne uši

Pojavijo se na večini vrtnin. Sesajo mlade sočne poganjke, liste pa tudi plodove.

Sadike, ki so bile gojene v rastlinjakih pred sajenjem na vrt utrjujemo, da stebla postanejo čvrsta, kar prepoznamo po temni zeleni barvi. Prav tako lahko omejimo pojav ali širjenje listnih uši na ta način, da zmanjšamo gnojenje in zalivanje.

 

Rastlinska škropiva proti ušem:

Škropivo iz pelina

200 g svežih pelinovih poganjkov z listi

6 l vode

3 dni namakamo

Precedimo in obilno ter z vseh strani poškropimo napadene rastline.

 

Ostankov pelina ne kompostiramo, ker odvrača deževnike.

 

Škropivo iz kopriv

500 g svežih kopriv

6 l vode

24 ur namakamo

dobimo koncentrat, ki ga precedimo in nato razredčimo v razmerju 1:4

Rastline temeljito poškropimo z vseh strani.

Škropljenje ponovimo po najpozneje po 8 dneh

 

Vrtni bob je pogosto gostitelj listnih uši. Le te odstranjujemo s pinciranjem vršičkov. Sedaj maja, takoj po cvetenju ga pinciramo, s tem dobimo bolj zgoščene rastline ter večji pridelek. Hkrati odstranimo listne uši.

 

Škropivo proti metuljem, gosenicam in polžem:

Škropivo iz paradižnikovih listov

1.način

1 kg svežih paradižnikovih listov in zalistnikov

6 l vode

3 ure namakamo

precedimo in z njim poškropimo kapusnice

2. način

1 kg svežih paradižnikovih listov in zalistnikov

6 l vode

obtežimo

2 – 3 tedne namakamo, da zavre

dobimo koncentrat, ki ga nato redčimo v razmerju 1 : 1

 

Med kapusnice lahko posadimo paradižnik, ki bo odvračal kapusovega belina.

Poprova meta -> proti mravljam, bolhačem, kapusovem belinu.

 

Receptur in načinov zatiranja škodljivcev je veliko. Pogosto ni dovolj samo en ukrep ali enkraten ukrep. Če uporabljamo rastlinska škropiva upoštevamo, da so najmočnejša tista, ki jih namakamo toliko časa, da zavrejo; nekoliko šibkejši učinek imajo hladni izvlečki in čaji.

 

Avtorica: Stanka Fišer, Botanični vrt v Ljubljani 

Kako se spopasti s polži na vrtu?, nasveti Stanke Fišer

Polže pobiramo zvečer, dve uri po sončnem zahodu in zgodaj zjutraj!

Vrt, življenjski prostor rastlin, živali in ljudi

 

Vrt. Bivalni prostor. Možnost samooskrbe. Prostor, kjer se sproščamo in še bi lahko naštevali. Na majhno površino, le nekaj sto kvadratnih metrov, želimo vnesti rastline, ki so nam ljube ali  nam bodo ponudile pridelek. Izbor, ki ga zasadimo v naš vrt je pester in obsega rastline iz širnih krajev sveta. Pomislimo kdaj, da ustvarjamo življenjsko okolje, ki ni naravno? Kljub temu pa ponuja domovanje tudi živalim. Večjim, manjšim, žuželkam,… Nekatere se dobro počutijo v našem vrtu, druge spet ne. Če ne želimo na vrtu uporabljati agresivnih kemičnih sredstev, potem smo pred temeljitim razmislekom. Kaj spremeniti ali dodati na vrtu, da bomo privabili tudi druge vrste živali, ki bodo s svojimi prehranskimi navadami držale v ravnovesju tiste druge, ki nam povzročajo preglavice.

 

Polži - družina Arionidae, Limacidae

 

Iz leta v leto se te počasne živalce pojavljajo na naših vrtovih. Pojedo nam prve sadike solate, bučk in kumar, peteršilja in še bi lahko naštevali. Sprašujemo se, zakaj so še vedno na našem vrtu, če smo jih že lani pridno pobirali in odstranjevali. Resnično bomo učinkoviti, če se bomo zatiranja lotili premišljeno, s kombinacijo več različnih ukrepov.

 

Bivališča polžev so po vrtovih, kjer je veliko vlage. Taka mesta so žive meje, zaraščena zemljišča, senčna mesta v skalnjaku pod kamni, mesta pod čebri rastlin, pločevinkah, špranje med deskami visokih gred, lesenih ali kamnitih vrtnih ograj, ob vodnih motivih med gostim rastlinjem, pod listjem, pod zastirko: slama, pokošena trava… polži obožujejo uvelo pokošeno travo in druge napol gnijoče zelene rastline. Aktivni so ponoči, saj je takrat relativna zračna vlažnost višja. V deževnih dneh pa tudi čez dan.

 

Pomembno: polže pobiramo zvečer, dve uri po sončnem zahodu in zgodaj zjutraj! 

 

Zalivanje vrtov!!! : Zjutraj, da se površina čim prej osuši. Raziskave, ki so bile narejene so pokazale, da je bila škoda na solati zalivani zjutraj za 1/5 manjša, kot na solati zalivani zvečer.

 

Največ škode povzroča rdeči travniški lazar (Arion rufus), polži s hišico bistveno manj.

 

Polži z jezikom ostrim kot strgalo ostrgajo mlade mehke dele rastlin, na starejših listih pa izjedajo luknje. Za njimi ostaja srebrnkasta sluzasta sled, ki nas prepriča, da gre za »delo« polžev.

 

Med vrtninami jim še posebej teknejo solate, kapusnice, fižol, grah,…

 

Polži so dvospolniki. Med sabo se parijo in razmnožujejo od pomladi do jeseni. Jajčeca odlagajo vsi polži, ki so hkrati samci in samice. Mesto za odlaganje skupin jajčec najdejo v zemlji ali pod kamenjem. Posamezen polž lahko odloži do 100 jajčec naenkrat. Nov zarod se izleže po treh tednih (lahko prej) v neugodnih razmerah pa po 12 tednih. Mladi polži se najprej nekaj dni zadržujejo okoli gnezda, nato se začno širiti po okolici. Spolno dozorijo po dveh do treh mesecih, odvisno od vrste.Prezimijo vse oblike. Jajčeca, mladi polži in odrasli polži. Le ti se zarijejo v globlje plasti tal.

 

Varstvo pred polži:

 

- okolico vrtov očistimo »navlake« pod katero se skrivajo polži,

- izpod žive meje pograbimo listje,

- nameščanje pregrad in ograd (bakrenih in pocinkanih) okoli gredic ali plastične ograje z zakrivljenim robom,

- »okvir« okrog vrta posujemo s higroskopskimi snovmi, ki polže izsušijo: kameno moko, apneno moko, lesni pepel ter abrazivnimi sredstvi: kremenov pesek, zdrobljene posušene jajčne lupine, sekanci, žaganjem, iglice kleka,… dovolj široko; obnavljamo po dežju,

- lesni pepel nasujemo okoli rastlin,

- škropivo proti polžem: v 5 l vode damo 1kg svežih rabarbarinih listov ter kuhamo 5 d0 10 min,  

- zastirka proti polžem iz listov pelina, bezga, rabarbare (oksalna kislina), praproti, vratiča (Tanacetum), preslice, rmana,

- polžem neprijetne rastline so tudi: bela gorjušica, gorčica, čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke, rožmarin, pelin itd. => zato sadimo mešane posevke,

- nastavimo vabe za polže: posodice s pivom, surove rezine krompirja, žametnica, hren, vlažne deske, vlažen karton ali papir, listi zelja, lupine buč, lubenic, melon, kumar, grenivke… => polže poberemo in odstranimo,

- polže pobiramo zvečer, dve uri po sončnem zahodu in zgodaj zjutraj,

- kemične vabe nastavljamo ob vlažnih in toplih večerih,

 

S polži se hranijo ježi, slepci, belouške, kuščarice, žabe in krastače, rovke, ptice in race è poskušamo ustvariti pogoje za bivanje naravnih sovražnikov.

 

Gnojevka iz polžev: Polže v ta namen nabiramo, ko luna potuje pred ozvezdjem raka. 50 do 60 polžev damo v pokrito vedro z vodo. Po štirih tednih, ko bo luna ponovno pred ozvezdjem raka, bodo polži v vodi razpadli in takrat lahko mešanico polžev in vode precedimo in s tem pripravkom škropimo gredice. Še posebej temeljito škropimo trato okoli vrta. Ponovno naberemo nove polže in postopek ponovimo vsaj trikrat. (Vir: nasveti Marije Thun)

 

Avtorica: Stanka Fišer, Botanični vrt v Ljubljani