Loški Potok, dežela boba, nasveti Marije Merljak

Bob je zakladnica magnezija, kalija, kalcija in fosforja!



Naša terenska ekipa je bila na obisku v Deželi boba, kot pravijo občini Loški Potok. Leži v eni najbolj mrzlih dolin in sodi med najbolj ohranjena prvobitna območja na Slovenskem. Vasi in zaselki so dobesedno v objemu gozdov, v katerih srečamo medvede, jelene, srnjad, divje prašiče, volkove, rise in divje mačke. Osrednji kraj pod Taborom je iz šestih vasi: iz Srednje vasi, Hriba, Retij, Travnika, Šegóve vasi in Mali Log in še več zaselkov, v katerih je le po nekaj hiš. Vse pa so se umaknile njivam in košenicam...  

 

In zadišalo je po pomladi. Toda ta je še daleč, so nas opozarjale gospe, članice ljudske glasbene skupine Povasenke, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Loškega Potoka. Članice društva so tudi pripravile tradicionalne jedi. Temeljile so na bobu, zelju in krompirju ter na domačih mesninah in divjačini. Poleg članic društva so izvirne lokalne jedi pripravili tudi v Kulturno Turističnem Centru Hrib Loški Potok. To je nov prostor, ki združuje kulturno dogajanje doline in nudi vso podporo turistom. Ti obiskujejo to našo odmaknjeno dolino predvsem zaradi medveda in miru, ki ga trate in gozd nudijo. V KTC Hrib so sredi graditve posebnega brloga, od koder bodo tudistom nudili opazovanje medveda skoraj dobesedno v njegovem brlogu. Varno seveda, saj kosmatinec o tem, da ga opzujejo niti ne bo vedel.

 

Torej bob!

 

Bob (lat.:  Vicia faba ) je izjemen vir mineralov: kalija, kalcija, fosforja in magnezija ter mikroelementov, saj ima tudi železo, krom, mangan, selen, silicij in cink. Bob v stročju ima kopico karotenoidnih snovi. Tako suh kot stročji imata 3-6 % vlaknin, suh tudi pektine za dobro prebavo. Med vitamini je največ niacina ali vitamina B3 in vitamina C, drugi vitamini so v manjših količinah.

 

Za zdravje je odločilna pestra aminokislinska sestava beljakovin v bobu. Na pravilno delovanje možganov in živčevja vplivajo: L-Dopa in fenilalanin za prenos signalom med živčnimi celicami in možgani; v telesu se spremeni v dopamin. Tirozin sprošča napetost ob uživanju raznih zdravil in drog. Glicin ju nujen za dobro delovanje centralnega živčevja; lecitin sodeluje pri oblikovanju spomina. Glutaminska kislina iz boba zbira odvečen amoniak v možganih, ki sicer ovira delovanje možganov. Bob ima veliko arginina, ki je zelo pomembna aminokislina za moške in za sladkorne bolnike, potem histidina za ženske in otroke v doraščajoče otroke. Bob blaži težave pacientov s Parkinsonovo boleznijo in pri drugih možganskih stanjih, tudi pri shizofreniji, hiperaktivnosti, motnjah pozornosti, sindromu nemirnih nog. Ta stanja so lahko posledica slabega ali zmanjšanega delovanja dopaminskega sistema v možganih.

 

Učinke uživanja boba bodo najhitreje zaznali podhranjeni, oslabeli in vsi, ki morajo očistiti ledvice. Pri ledvičnih kamnih pomaga čaj iz bobovih luščin, ki jih kuhamo 20 minut in potem pijemo trikrat na dan po skodelico. Tudi čaj iz bobovih cvetov pomaga blažiti bolečine pri ledvičnih kamnih in izločanju peska iz ledvic. Bob znižuje slab holesterol in deluje diuretično. Iz bobove moke in jajčnih beljakov lahko pripravimo oblogo, ki blaži bolečine pri artritisu. Bob ima snovi, ki zavirajo rast rakavih tkiv. O tem je pisal pater Ašič in priporočal bob za preprečevanje rakavih obolenj. Njegov je tudi nasvet, naj bobovo zrnje hranimo skupaj s praprotjo in s tem preprečimo, da bi ga napadali škodljivci. Zaradi lecitina v bobu bomo bolje mislili in varovali telo pred aterosklerozo.

 

O krompirju sem že pisala, a je za Loški potok tako značilen, da ne morem mimo. Zlasti bi poudarila, da je krompir eden najboljših in najlažje dosegljivih virov kalija za človeka in njegov srčno žilni sistem.

 

Kalij za nujen za normalno delovanje in zdrav ritem srca:

 

V organizmu je od 200 do 250 mg kalija, od tega ga je kar 98 % v celicah. Tudi kalij potrebujemo za tvorbo ATP ali adenozintrifosfata, to je molekul za shranjevanje telesne energije. Če primanjkuje kalija in magnezija, potem bo naše energije zelo, zelo malo, le nekaj odstotkov tiste, ki bi jo sicer imeli. Kar treh virov energije ne bo: tiste iz mišičnega glikogena ali mišičnih zalog, potem ne bo zgorevanja maščob ter tiste iz ATP. Funkcija kalija je, da znižuje krvni tlak, alkalizira telo in uravnava srčni ritem.

 

Pomnimo: Pračlovek je imel na voljo veliko več kalija kot natrija, saj je kalij dobil v naravni rastlinski hrani in sadežih. Danes je v sadju in zelenjavi sicer še vedno veliko kalija, vendar pa je vnos natrija prek soli, skrite v predelanih živilih, prekomeren. Prevelik vnos soli v telo in s tem natrija posledično zniža količino kalija v telesu, kar vodi v težave z visokim krvnim tlakom in srcem; v drastičnem primeru celo v smrt.

 

V prehrani večine ljudi je razmerje med kalijem in natrijem manj kot 1 proti 2; to pomeni, da zaužijemo dvakrat več natrija kot kalija, medtem ko je najboljše razmerje razmerje 5 proti 1 v korist kalija. Tega ni težko doseči, če poleg krompirja uživamo veliko svežega sadja in zelenjave. Tako najlažje pridobimo kalij, če uživamo banane, pomaranče, lubenice, jabolka ...

 

Natrij deluje nasprotno kot kalij, je nekakšen njegov antipod, nasprotni igralec.

 

Vendar eden brez drugega ne moreta. Natrij veže vodo in jo prenaša v celice. Brez natrija bi se telo izsušilo; potrebujemo ga do 40-krat več kot kalija. Pa venda natrija v celicah samih ne sme biti preveč, sicer prepreči delovanje kalija. Ta namrečskrbi za odvajanje vode iz celic. Voda pa je transportno sredstvo za prinos snovi v celice in hkrati odnaša odpadne snovi iz njih. Torej: natrij vodo dovaja v celice, kalij jo odvaja. Za ravnovesje med natrijem in kalijem skrbi hormon aldosteron, a v ta namen porabimo skoraj petino vse telesne energije.

 

Ena izmed članic, Albina Levstik, pa je prava zakladnica znanja o zeliščih. Nabira jih po obronkih gozdov nad Loškim potokom. /Pravi, da se medvedov prav nič ne boji, saj se ji ognejo.../ Mnoga zelišča so dobesedno divja, saj uspevajo v okolju, ki je vse prej kot prijazno, v mrazu in vetru in na skromnih telh. Prav zato so ta zelišča močna, sajse morajo bojevati za svoj obstoj.

 

Majaron obogati okus jedi. Ima tudi številne zdravilne lastnosti.  Poglavitne snovi z blagodejnim učinkom so eterična olja. Vsebuje namreč od 0,7 do 3,5 % eteričnih olj; po kemični sestavi so: do 40 % je terpinena, sledijo pa sabinena, d-terpineol, borneol in drugi terpeni v manjših količinah. Ima pa tudi čreslovine, grenčine, sluzi in rudninske snovi.

Majaron sodi med zelišča, ki delujejo stimulativno ali pomirjevalno na notranje organe ter jim  pomagajo pravilno opravljati specifične funkcije v telesu. Zato imajo izredno visoko funkcionalno vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi. Pomen zelišč je skrit v njihovem učinkovanju, kot vir vitaminov in mineralov ter zlasti eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, sluzi, fitoncidov kot naravnih antibiotikov ter organskih kislin kot pomoč pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.

Majaron sodi med usnatice in je trajnica,  ki pa jo gojimo kot enoletno rastlino. Dobro ga poznajo vsi, ki izdelujejo mesnine, saj je izrazito zelišče za vse mesne jedi. Spodbuja namreč prebavo maščob in blaži občutek obteženosti pri obilnem obroku.  Dodamo ga  v joto, v krompirjeve jedi, gobovo in fižolovo juho, v golaže, obare...,  V neslanih dietah je majaron nepogrešljiv, je kot „pika na i“.

recepti:

 

Bob in zelje: (recept Stana Lavrič, Travnik, Loški Potok)

 

Potrebujemo: 5 dag boba na osebo za prilogo ali 10 dag, če bo glavna jed; in zelje 100  g na osebo ter ocvirki, sol in poper.

 

Pripravimo: posebej skuhamo  najmanj en dan namočen bob v osoljeni vodi. Kuhanega stresemo v kuhano zelje, prevremo, zabelimo za ocvirki, po potrebi solimo in popramo.

 

Krompirjevi žganci z zeljem: (recept Mateja Knavs, Retje, Loški Potok)

 

Potrebujemo:  5 - 6 večjih krompirjev, 1 kg moke, voda, sol in kg zelja, 1-2 žlici ocvirkove masti.

 

Pripravimo: krompir olupimo, operemo, narežemo in damo kuhati v slano vodo. Ko zavre, dodamo moko in v sredino  naredimo luknjo s kuhalnico in kuhamo še eno uro. Nato malo vode odlijemo na stran, a jo zadržimo, če jo bomo potrebovali. Zdaj z vilicami oblikujemo žgance, po potrebi dolijemo prejšnjo vodo. Ločeno skuhamo zelje,  oboje združimo in zabelimo z ocvirkovo mastjo.

 

Kuheljni: (recept Blanke Bartol, Hrib, Loški Potok):

 

Potrebujemo:1 kg moke, 6 dl kisle smetane, 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja v prahu, 2  žlici limoninega soka in prav toliko ruma, 6 žlic belega vina, olje ali mast za cvrenje in sladkor za posip.

 

Pripravimo: iz sestavin zamešamo testo; počiva naj vsaj pol ure. Del testa razvaljamo čim bolj na tanko in ga razrežemo na kvadrate ali pravokotnike. Vsakega zarežemo dva ali tri krat. Vogale pretaknemo skozi zareze in ocvreme v vročem olju. Ko jih damo v olje, jih narahlo stresemo z vilicami, da se flancati lepše napihnejo. Rumeno zapečene obrnemo in spečemo še po drugi strani. Jih odcedimo, damo na krožnik in potresemo z zmletim sladkorjem. Zlagamo jih v stolp in hranimo v nepokriti posodi.

 

 

Jantarno leto in pletenice, nasveti Marije Merljak

Vse o pletenicah, fižolu in redkvi!



Z našo kamero smo tokrat obiskali Novo mesto, kjer letos slavijo tako imenovano Jantarno leto. Novo mesto namreč leži na jantarjevi poti s severa, z Baltika, na jug. Tema kulinaričnega dela našega javljanja z dolenske prestolnice pa so bile - pletenice, s katerimi so potem konec tedna tekmovali na 12. regijskem in 8. državnem prvenstvu. 

 

Fižol je vsakdanja hrana, pa vendar, ga poznamo?

 

Energijska vrednost fižola v zrnju je 1.402 do 1.435 kJ/100 g živila vskladiščena v ogljikovih hidratih, ki obsegajo več kot polovico utežnega deleža fižola v zrnju. Stročji fižol je energijsko skromnejši, saj ima samo 134kJ/100 g. Toda pomembnejše so beljakovine. Teh je v stročjem fižolu 8 do 9 g/100 g, v fižolu v zrnju je beljakovin veliko več, do 24 mg/100 g suhe snovi.

 

Fižol je morda najboljši vir rastlinskih beljakovin, ki so tudi dobro izkoristljive, vendar niso popolne, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Zato je dobro fižol kombinirati z živalskimi beljakovinami, denimo fižol z mesom ali jajcem. S fižolom poleg beljakovin hkrati pridobimo ogljikove hidrate in vlaknine, a le malo maščob.

 

Med rudninami ima fižol odlično razmerje med natrijem in kalijem ter dobro  razmerje med kalcijem in magnezijem. To dobro razmerje preprečuje osteoporozo. Od drugih rudnin so še: silicij, železo, mangan, baker, kobalt, selen in molibden. Silicij krepi vezna tkiva, molibden je sestavina encimov za razstrupljanje,  železo in baker preprečujeta slabokrvnost, fosfor zmanjšuje bolečine pri artritisu. Potrebujemo  še vitamin C, na primer iz solate. Kdor uživa fižol, je bolj gibčen!

Vitaminov je cel kup. Toda večina se jih s kuhanjem uniči. Ostane pa inozitol ali vitamin B16, ki skupaj z vlakninami močno zniža holesterol LDL. V fižolu, zlasti v rdečih in temnih sortah, je tudi približno enaka količina antioksidantov kot v grozdju in brusnicah.

Stročji fižol z zelenimi luščinami pa tudi posušenimi pa ima velik glukokininski učinek, kar pomeni, da močno znižuje sladkor v krvi.  Luščine delujejo tudi  kot diuretik, čistijo kri in jetra, preprečujejo bolezni ledvic in mehurja in krepijo srce. Poleg fižolovih luščin je uporabna tudi fižolova moka; najpogosteje jo uporabljajo za fižolov kruh, ali pa skupaj z ječmenovo moko kot obkladke pri opeklinah in ekcemih.

 

Kmetijska zadruga Krka, ki je že doslej imela veliko vlogo pri razvoju dolenjskega kmetijstva, je predstavila z vrsto izdelkov in jedi. Kar nekaj je bilo iz skupine križnic. Odločila sem se, da bom poudarila redkev, ki jo vse premalo cenimo.

 

Redkev kot kulturna rastlina (lat.: Raphanus L.), ne glede na barvo, je potomka divje ali njivske redkve (lat.: Raphanus raphanistrum),  ki je neuporaben plevel in močno poslabša kakovost mleka, če njegove liste in stebla na pašniku pomulijo krave. Kultivirane redkve so nastale s postopno selekcijo, ki so jo najbrž izvajali že v Aziji, od koder je prek Bližnjega vzhoda prodirala proti zahodu.

 

Tisto, na kar prisegamo ob uživanju redkev, so močno pekoča eterična gorčična olja, ki dajejo redkvam vseh barv značilen trpek okus. Tu so tudi žveplene spojine, ki jih srečamo še v drugih rastlinah iz družine križnic.

 

Zaradi teh učinkovin so že naši predniki redkev uporabljali ob težavah z želodcem in črevesjem, z njimi so zdravili driske in preprečevali napenjanje, zlasti pri kroničnih bolnikih. Danes vemo, da redkve vseh barv pomagajo v odrasli dobi, ko večini začenja pojemati nastajanje želodčnega soka oziroma kisline. Če ga ni dovolj in ni dovolj močan ali skoncentriran, ne pomori vseh škodljivih bakterij in glivičnih oblog v steni želodca, ki se potem razrastejo in v črevesju povzročajo neljubo gnitje in napenjanje.

 

V modernem času, ko je vse več hrane industrijsko predelano, je ta pojav še bolj izrazit in bi morali redkve uživati pogosteje, vsaj nekajkrat na teden, morda kar v obliki nastrgane redkve v solati, ki naj spremlja glavni obrok. Danes vse premalo pozornosti namenjamo tudi škodljivim glivicam in ponavadi govorimo le o bakterijah in virusih. Pa so glivice ravno tako nevarne in prav redkve jih ob rednem uživanju pomorijo oziroma onemogočijo.

 

Zlasti črna in rdeča redkev (ali redkvica) žnižujeta maščobe in slab holesterol v krvi. S svojimi grenčinami in pekočimi žveplenimi snovmi preventivno varujejo jetra in žolč, preprečujejo nastanek žolčnih in ledvičnih kamnov in odpravljajo vnetja mehurja in ledvic. Povsod tu, podobno kot v črevesju, redkve odločno uničujejo patogene bakterij in posredno pomagajo vsem, zlasti starejšim ljudem, ki jih muči inkontinenca. Črna redkev ima podobno kot hren poleg vlaknin še ostre snovi za regeneracijo jeter in žolčnika, saj pomirjajo, čistijo, obnavljajo in krepijo jetrne celice. Med drugim črna redkev deluje kot holagog, ki pospešuje izločanje žolča v črevesje ter kot holeretik, kar pomeni, da poveča nastajanje žolča.

 

Redkve so posredno krepka pomoč imunskemu sistemu. Namreč zdrave sluznice od želodca do črevesja, brez oblog škodljivih mikroorganizmov, so pogoj za dobro absorbcijo hranilnih snovi, tudi tistih za učinkovit imunski sistem. Črna redkev ima manj vode od rdeče in je po okusu ostrejša. Zato pa iz nje stisnemo manj svežega redkvinega soka kot iz rdeče redkve. Gojene rdeče redkvice dobimo vse leto, vendar so po okusu spomladanske milejše kot pozneje. Redkvice ponavadi uživamo kar presne v solati ali s kruhom in maslom kot predjed. Užitni so tudi mladi spomladanski listi rdeče redkvice, ki jih zabelimo v solati.

 

V ljudskem zdravilstvu je prav redkvin sok osnova zdravilnih napitkov. Za boljše izločanje žolča, ali ob vnetem žolčniku in nastajanju žolčnega peska, priporočajo svež sok črne redkve. Naredimo ga tako, da drobno naribamo čisto korenino črne redkve (če je pridelana ekološko, je ni treba lupiti) in dobro izstisnemo sok s strojčkom za sočenje. Sprva spijemo zjutraj na tešče po 1 dl soka na dan in količino povečujemo do 4 dl soka na dan, kar naj dosežemo v treh tednih, nato količino spet postopno zmanjšujemo do 1 dl na dan. Tako zdravljenje torej traja 6 tednov.

 

Za blažitev bronhialnih težav, katarja in dolgotrajnega oslovskega kašlja priporočajo redkvin sok z medom. Ta priprave naredimo tako, da lijakasto izdolbemo večji črno redkev, ali več njih, in jo/jih večkrat prebodemo z iglo, da se potem med oplemeniten s sokom redkve izceja v skodelico ali kozarec pod redkvijo. Sama sem poskusila in je postopek kar učinkovit. Čez noč se v posodici zbere ves oplemeniten med, ki potem pomaga izločati sluz in katar ter blaži krče pri kašljanju.

 

Kot rečeno, v oddaji smo občudovali tudi – pletenice.

 

Marsikod na Slovenskem še danes za praznovanja pečejo pletenice, pletene sladke kruhe, menihe, k'nčune in podobne dobrote, po obliki in namenu različne. Tako so za mladoporočenca spekli pletenico v obliki srca, ob rojstvu otroka je pletenica spominjala na novorojeno štručko, za god je spet bila drugačna, za birmo  so spekli pleteni kolač.

Pletenice nikoli niso bile navaden kruh in tudi sama izdelava prepletenega peciva je bilo zamotano in dolgotrajno opravilo. Sestavine pletenic so prav tiste, ki omogočijo telesu nastanek hormonov sreče. Morda je iskati prav v pletenicah vzrok, da so imele porodnice včasih manj depresij.

 

Sodelovali so predstavniki  Izletniške kmetije Colnar, KZ Krka, pekarne Domače dobrote Mojca, DKŽ Novo Mesto ter Centra biotehnike in turizma GRM Novo Mesto. Dogodek so popestrili člani Društva ljubiteljev slovenskega kamna, Dolenjskega muzeja, ki nam je tudi gostoljubno ponudil svoje vrtove za naše javljanje in nastop  Mladinske skupine folkornega društva Kres. Domače pesmi pa so zapeli Ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne.

 

Katarina Colnar z izletniške kmetije Colnar je predstavila vrsto jedi s fižolom in krompirjem, od fižolove juhe do matevža ter druge jedi z dolenjskega konca.

 

Avtorica: Marija Merljak. 

 

Fotografije: Ivan Merljak. 

 

Jedi, ki grejejo, nasveti Marije Merljak

Grejejo nas tudi začimbe: cimet, nageljnove žbice, ingver, čili, hren, poper, česen in šalotka!



Za konec januarja smo se z našo terensko ekipo odpravili v Kranj, v mesto pesnika Franceta Prešerna. Zeblo je, saj je zima letos pokazala svoje zobe in zato smo si izbrali pravo temo - jedi, ki grejejo. 

 

Zakaj jedi, ki grejejo?

 

Zima zahteva drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo poleti. Lahko bi rekli, da je vsaka jed dobra ob svojem času, saj tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govori ajurveda, stara modrost, znana že 9 tisoč let in je osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov.

 

V naravi vlada dinamična urejenost, čeprav tega ne zaznamo. Če bi dosledno živeli z naravo, bi uživali samo tisto, kar nam tedaj nudi. Seveda to ni mogoče že tisoče let, zato si je človek že v daljni preteklosti prizadeval, da bi živila ali jedi konzerviral s sušenjem, dimljenjem in soljenjem. Vendar tudi konzerviranje hrane za čas, ko je te v naravi malo ali nič, ne pomeni, da jedi ni mogoče razdeliti na tiste, ki ''nas grejejo'' in tiste, ki ''hladijo''.

 

Poleg ajurvede o tem ''govorijo'' še druge teorije, ki različno razvrščajo posamezne jedi, a v načelu so si med seboj enake ter upoštevajo koncentriranost snovi v hrani ali živilu, količino vode in  rudninskih snovi ter barvo živila oziroma pridelka ali ploda.

 

V toplem letnem času je priporočljivo uživati hrano, ki spodbuja hitro kroženje krvi in izločanje odpadnih snovi iz telesa. V hladnejšem delu leta pa je dobro uživati hrano, ki sprošča več energije in jo presežno nalaga. V načelu hrana intenzivnih rdečih, oranžnih in rumenih barv greje in poživlja. Hladi pa tista, ki vsebuje veliko vode, kar pomeni – sadje in zelenjava, ali izraženo v barvah: zelena, modra, purpurna in bela. Zato med hladne jedi uvrščamo tudi mleko in mlečne izdelke.

 

Vse skupaj je treba upoštevati z ''zrncem soli'', kajti tudi znotraj posameznih kategorij so razlike. Tako med sadjem in zelenjavo tista hrana, ki je bolj bogata z rudninami in bolj suha ogreje bolj kot tista, ki je z minerali siromašna. Živila kislega, slanega in pekočega okusa grejejo bolj, živila trpkega, sladkega in grenkega okusa pa hladijo. Beljakovine močno ogrejejo, ogljikovi hidrati pa hladijo.

 

Zima je torej tisto obdobje leta, ko si zlahka lahko privoščimo več rdečega mesa, divjačine, pečenk, klobas, salam in vseh vrst suhih mesnin. Znotraj mesa so seveda razlike: rdeče meso izrazito greje, najbolj jagnjetina in divjačina, perutnina manj, ribe pa sploh ne.

 

Po ajurvedi so vroče tudi začimbe; zelo vroče so: cimet in nageljnove žbice, suh ingver in čili, hren, črn in kajenski poper, česen in šalotka; med vroče začimbe sodijo: brinove jagode, drobnjak, gorčica, janež, kumina, kurkuma, lovor, muškatni oreh, pehtran, šetraj, timijan, vanilja, rožmarin, peteršilj in koriander.

 

Od pijač sodijo med tople: rdeče vino, žgane pijače in kava. Zato je kuhano vino z nageljnovimi žbicami tako primerno za zimski čas. Pivo pa sodi med hladne pijače. Zeliščni čaji in pravi čaji povečini hladijo, izjema je pu-erh, ki pospešuje presnovo in zato greje. Vendar če zeliščne čaje pripravimo z janežem, kumino ali ingverjem, potem grejejo.

 

Od žit najbolj ogreje rž, medtem ko vse vrste pšenice delujejo hladno. Grejejo tudi riž, ajda, proso in koruza. Ajurveda poleg jedi, ki grejejo ali hladijo, pozna tudi nevtralna živila. Tako na primer med nevtralna uvršča koruzo, rž, stročnice, oreščke in mleko, ki jih druge metode razvrščajo drugače. Zlasti oreščki naj bi bili po teoriji o skoncentrirani suhi hrani tisti, ki močno ogrejejo. Med topla sodijo tudi različna olja, zlasti sezamovo; hladna pa naj bi bila kokosovo in sončnično olje. Sladke jedi v načelu delujejo hladno, razen méda, ki močno ogreje.

 

Globalna trgovina je premešala to porazdelitev jedi na zimske in letne, saj je mogoče sredi zime dobiti poletno solato, pripeljano od drugod, ali na primer paradižnik in podobno, zato je tudi premešano tudi ''vroče-hladno'' razmerje med jedmi. Prav tako je zmešnjavo naredila intenzivna pridelava z uporabo umetnih gnojil in agresivnih  zaščitnih sredstev. Tako na primer že intenzivno pridelan korenček nima enakega energetskega potenciala kot ga ima tisti, ki je pridelan sonaravno, brez pospeševanja rasti. In to velja prav za vsako sadje in zelenjavo.

 

V načelu hrana intenzivnih rdečih, oranžnih in rumenih barv greje in poživlja. Hladi pa tista, ki vsebuje veliko vode, kar pomeni – sadje in zelenjava, ali izraženo v barvah: zelena, modra, purpurna in bela. Zato med hladne jedi uvrščamo tudi mleko in mlečne izdelke.

 

Ajurveda poleg jedi, ki grejejo ali hladijo, pozna tudi nevtralna živila. Tako na primer med nevtralna uvršča koruzo, rž, stročnice, oreščke in mleko, ki jih druge metode razvrščajo drugače. Zlasti oreščki naj bi bili po teoriji o skoncentrirani suhi hrani tisti, ki močno ogrejejo. Med topla sodijo tudi različna olja, zlasti sezamovo; hladna pa naj bi bila kokosovo in sončnično olje. Sladke jedi v načelu delujejo hladno, razen méda, ki močno ogreje.

 

Omeniti moram še fige, tako povezane s pesnikom Prešernom.

 

Fige (lat.: Ficus carica L.) so zelo star sadež, vsaj toliko kot jabolka, zato jih nekateri narodi uvrščajo med božje sadeže, podobno kot oljke. Sodijo v družino murvovk (lat.: Moraceaea). Fige ali smokve so namreč dobre, sladke, zdrave in zdravilne. So polne energije in hitro nasitijo, zato jih pravzaprav ne moremo pojesti preveč. In če ne pretiravamo, niti ne redijo. Lahko bi tudi rekla, da hitro nasitijo možgane, saj imajo glukozo in fruktozo, ki sta hrana za možgane. Fige tudi takoj pomirijo živčnost, saj imajo obilico rudnin, med njimi: kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo in druge, skupaj kar 14 različnih rudnin. Tu velja zlasti poudariti odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar je zelo ugodno za srce in ožilje in znižuje krvni tlak. V 100 g svežih fig je kar 240 mg kalija, v suhih figah pa ga je kar 1.082 mg. Če vemo, da je v svežih figah tudi 20 mg magnezija, v suhih pa 90 mg magnezija, lahko trdimo, da so fige odlična hrana zoper stres. Fige imajo tudi veliko kalcija, zato varujejo kosti pred osteoporozo. In 100 g fig vsebuje kar 269 miligramov kalcija, kar je veliko. Pa še obilico magnezij imajo, da se kalcij bolje izkoristi.

 

Poleg sladkorjev imajo tudi vitamine skupine B, ki pospešijo zgorevanje in uporabo energije. Največ je vitamina B1, ki sproži energijo, utrdi spomin in poveča koncentracijo. Potem vitamina B2, ki pomaga razporediti energijo po vsem telesu ter vitamina B5 zoper stres in folne kisline ali B9. Razmeroma veliko je tudi vitamina E, in sicer 2,03 mg/100 g ter vitamina A; tega je 32 µg/100 g. Sicer imajo fige še več drugih vitaminov.

 

Beljakovine so osnova za izdelavo nevrotransmiterjev, zato se ob uživanju fig dobro počutimo. Prav zaradi vlaknin ki hitro napolnijo želodec, fige dajejo občutek sitosti in zato nekaj fig lahko pojedo tudi sladkorni bolniki; seveda pa ne smejo pretiravati. Sto gramov svežih fig ima v povprečju 80 kilokalorij, medtem ko ima sto gramov suhih fig v povprečju 275 kilokalorij.

 

Poleg vlaknin imajo fige veliko prebavnih encimov, ki uravnavajo delovanje prebavil in zagotavljajo redno iztrebljanje. V figah je zelo veliko polifenolov, zaščitnih antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe celic in mutacijo DNK. Zato fige ščitijo pred srčnimi in rakastimi obolenji. Ker imajo bazični ostanek, bi jih morali uživati na vseh piknikih, saj nevtralizirajo negativni učinek klobas, mesa in belega kruha. Zdaj, sredi poletja, si velja zapomniti, da imajo fige med sadeži največ psoralenov, to je snovi, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, pri luskavici in raznih kožnih ekcemih in pri nekaterih oblikah limfoma. 

 

O sodelujočih 

 

Z nošami iz časa, ko je po mestu hodil ''dr.Fig'', so vzdušje pričarali člani folklorne skupine Iskraemeco s svojimi godci, pa tudi lajnar Rastko Tepina. Lik pesnika je zaigral Bojan Bešter v spremstvu svoje Julije, Ajde Hribernik, s katero je vsaj v ponazoritvi dosegel spokoj in idilično ljubezen. In pesniški par se je najprej ustavil pri znanem tiskarskem mojstru janezu Rozmanu, ki rad tiska prijateljevo Zdravljico...

 

Jedi, ki grejejo so pripravili Bojan Matiček iz Gostilne pri Matičku in Aleš Kristan iz kmetije Pr' Končovc izpod kranjske izletniške točko Sv. Jošt. Iz gostilne Brioni pa so prikazali slaščice.

 

Bojan Matiček je pripravil: razkošen Lovski krožnik z jelenovo salamo z orehi, muflonovo klobaso z zas'ko in jelena s tarufi; pa tudi jesenske zvitke z godlo, počasi kuhan jelenov bočnik, kmečko pojedino ali burkašo, kožarco, pečenico in krvavico, šara in kranjske štruklje, češpljeve cmoke in gibanico. Aleš Kristan pa je predstavil: kranjsko medlo, okisan ješprenj, štruklje iz krompirjevega testa, prato, orehove štruklje, kvašene flancate in - figov kruh.

 

Avtorica: Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. 

 

Fotografije: Ivan Merljak. 

 

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija! "

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

ZBUDI SE, SLOVENIJA 3. maj 2018

Pravila nagradnih iger
SODELUJ