Jantarno leto in pletenice, nasveti Marije Merljak

Vse o pletenicah, fižolu in redkvi!



Z našo kamero smo tokrat obiskali Novo mesto, kjer letos slavijo tako imenovano Jantarno leto. Novo mesto namreč leži na jantarjevi poti s severa, z Baltika, na jug. Tema kulinaričnega dela našega javljanja z dolenske prestolnice pa so bile - pletenice, s katerimi so potem konec tedna tekmovali na 12. regijskem in 8. državnem prvenstvu. 

 

Fižol je vsakdanja hrana, pa vendar, ga poznamo?

 

Energijska vrednost fižola v zrnju je 1.402 do 1.435 kJ/100 g živila vskladiščena v ogljikovih hidratih, ki obsegajo več kot polovico utežnega deleža fižola v zrnju. Stročji fižol je energijsko skromnejši, saj ima samo 134kJ/100 g. Toda pomembnejše so beljakovine. Teh je v stročjem fižolu 8 do 9 g/100 g, v fižolu v zrnju je beljakovin veliko več, do 24 mg/100 g suhe snovi.

 

Fižol je morda najboljši vir rastlinskih beljakovin, ki so tudi dobro izkoristljive, vendar niso popolne, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Zato je dobro fižol kombinirati z živalskimi beljakovinami, denimo fižol z mesom ali jajcem. S fižolom poleg beljakovin hkrati pridobimo ogljikove hidrate in vlaknine, a le malo maščob.

 

Med rudninami ima fižol odlično razmerje med natrijem in kalijem ter dobro  razmerje med kalcijem in magnezijem. To dobro razmerje preprečuje osteoporozo. Od drugih rudnin so še: silicij, železo, mangan, baker, kobalt, selen in molibden. Silicij krepi vezna tkiva, molibden je sestavina encimov za razstrupljanje,  železo in baker preprečujeta slabokrvnost, fosfor zmanjšuje bolečine pri artritisu. Potrebujemo  še vitamin C, na primer iz solate. Kdor uživa fižol, je bolj gibčen!

Vitaminov je cel kup. Toda večina se jih s kuhanjem uniči. Ostane pa inozitol ali vitamin B16, ki skupaj z vlakninami močno zniža holesterol LDL. V fižolu, zlasti v rdečih in temnih sortah, je tudi približno enaka količina antioksidantov kot v grozdju in brusnicah.

Stročji fižol z zelenimi luščinami pa tudi posušenimi pa ima velik glukokininski učinek, kar pomeni, da močno znižuje sladkor v krvi.  Luščine delujejo tudi  kot diuretik, čistijo kri in jetra, preprečujejo bolezni ledvic in mehurja in krepijo srce. Poleg fižolovih luščin je uporabna tudi fižolova moka; najpogosteje jo uporabljajo za fižolov kruh, ali pa skupaj z ječmenovo moko kot obkladke pri opeklinah in ekcemih.

 

Kmetijska zadruga Krka, ki je že doslej imela veliko vlogo pri razvoju dolenjskega kmetijstva, je predstavila z vrsto izdelkov in jedi. Kar nekaj je bilo iz skupine križnic. Odločila sem se, da bom poudarila redkev, ki jo vse premalo cenimo.

 

Redkev kot kulturna rastlina (lat.: Raphanus L.), ne glede na barvo, je potomka divje ali njivske redkve (lat.: Raphanus raphanistrum),  ki je neuporaben plevel in močno poslabša kakovost mleka, če njegove liste in stebla na pašniku pomulijo krave. Kultivirane redkve so nastale s postopno selekcijo, ki so jo najbrž izvajali že v Aziji, od koder je prek Bližnjega vzhoda prodirala proti zahodu.

 

Tisto, na kar prisegamo ob uživanju redkev, so močno pekoča eterična gorčična olja, ki dajejo redkvam vseh barv značilen trpek okus. Tu so tudi žveplene spojine, ki jih srečamo še v drugih rastlinah iz družine križnic.

 

Zaradi teh učinkovin so že naši predniki redkev uporabljali ob težavah z želodcem in črevesjem, z njimi so zdravili driske in preprečevali napenjanje, zlasti pri kroničnih bolnikih. Danes vemo, da redkve vseh barv pomagajo v odrasli dobi, ko večini začenja pojemati nastajanje želodčnega soka oziroma kisline. Če ga ni dovolj in ni dovolj močan ali skoncentriran, ne pomori vseh škodljivih bakterij in glivičnih oblog v steni želodca, ki se potem razrastejo in v črevesju povzročajo neljubo gnitje in napenjanje.

 

V modernem času, ko je vse več hrane industrijsko predelano, je ta pojav še bolj izrazit in bi morali redkve uživati pogosteje, vsaj nekajkrat na teden, morda kar v obliki nastrgane redkve v solati, ki naj spremlja glavni obrok. Danes vse premalo pozornosti namenjamo tudi škodljivim glivicam in ponavadi govorimo le o bakterijah in virusih. Pa so glivice ravno tako nevarne in prav redkve jih ob rednem uživanju pomorijo oziroma onemogočijo.

 

Zlasti črna in rdeča redkev (ali redkvica) žnižujeta maščobe in slab holesterol v krvi. S svojimi grenčinami in pekočimi žveplenimi snovmi preventivno varujejo jetra in žolč, preprečujejo nastanek žolčnih in ledvičnih kamnov in odpravljajo vnetja mehurja in ledvic. Povsod tu, podobno kot v črevesju, redkve odločno uničujejo patogene bakterij in posredno pomagajo vsem, zlasti starejšim ljudem, ki jih muči inkontinenca. Črna redkev ima podobno kot hren poleg vlaknin še ostre snovi za regeneracijo jeter in žolčnika, saj pomirjajo, čistijo, obnavljajo in krepijo jetrne celice. Med drugim črna redkev deluje kot holagog, ki pospešuje izločanje žolča v črevesje ter kot holeretik, kar pomeni, da poveča nastajanje žolča.

 

Redkve so posredno krepka pomoč imunskemu sistemu. Namreč zdrave sluznice od želodca do črevesja, brez oblog škodljivih mikroorganizmov, so pogoj za dobro absorbcijo hranilnih snovi, tudi tistih za učinkovit imunski sistem. Črna redkev ima manj vode od rdeče in je po okusu ostrejša. Zato pa iz nje stisnemo manj svežega redkvinega soka kot iz rdeče redkve. Gojene rdeče redkvice dobimo vse leto, vendar so po okusu spomladanske milejše kot pozneje. Redkvice ponavadi uživamo kar presne v solati ali s kruhom in maslom kot predjed. Užitni so tudi mladi spomladanski listi rdeče redkvice, ki jih zabelimo v solati.

 

V ljudskem zdravilstvu je prav redkvin sok osnova zdravilnih napitkov. Za boljše izločanje žolča, ali ob vnetem žolčniku in nastajanju žolčnega peska, priporočajo svež sok črne redkve. Naredimo ga tako, da drobno naribamo čisto korenino črne redkve (če je pridelana ekološko, je ni treba lupiti) in dobro izstisnemo sok s strojčkom za sočenje. Sprva spijemo zjutraj na tešče po 1 dl soka na dan in količino povečujemo do 4 dl soka na dan, kar naj dosežemo v treh tednih, nato količino spet postopno zmanjšujemo do 1 dl na dan. Tako zdravljenje torej traja 6 tednov.

 

Za blažitev bronhialnih težav, katarja in dolgotrajnega oslovskega kašlja priporočajo redkvin sok z medom. Ta priprave naredimo tako, da lijakasto izdolbemo večji črno redkev, ali več njih, in jo/jih večkrat prebodemo z iglo, da se potem med oplemeniten s sokom redkve izceja v skodelico ali kozarec pod redkvijo. Sama sem poskusila in je postopek kar učinkovit. Čez noč se v posodici zbere ves oplemeniten med, ki potem pomaga izločati sluz in katar ter blaži krče pri kašljanju.

 

Kot rečeno, v oddaji smo občudovali tudi – pletenice.

 

Marsikod na Slovenskem še danes za praznovanja pečejo pletenice, pletene sladke kruhe, menihe, k'nčune in podobne dobrote, po obliki in namenu različne. Tako so za mladoporočenca spekli pletenico v obliki srca, ob rojstvu otroka je pletenica spominjala na novorojeno štručko, za god je spet bila drugačna, za birmo  so spekli pleteni kolač.

Pletenice nikoli niso bile navaden kruh in tudi sama izdelava prepletenega peciva je bilo zamotano in dolgotrajno opravilo. Sestavine pletenic so prav tiste, ki omogočijo telesu nastanek hormonov sreče. Morda je iskati prav v pletenicah vzrok, da so imele porodnice včasih manj depresij.

 

Sodelovali so predstavniki  Izletniške kmetije Colnar, KZ Krka, pekarne Domače dobrote Mojca, DKŽ Novo Mesto ter Centra biotehnike in turizma GRM Novo Mesto. Dogodek so popestrili člani Društva ljubiteljev slovenskega kamna, Dolenjskega muzeja, ki nam je tudi gostoljubno ponudil svoje vrtove za naše javljanje in nastop  Mladinske skupine folkornega društva Kres. Domače pesmi pa so zapeli Ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne.

 

Katarina Colnar z izletniške kmetije Colnar je predstavila vrsto jedi s fižolom in krompirjem, od fižolove juhe do matevža ter druge jedi z dolenjskega konca.

 

Avtorica: Marija Merljak. 

 

Fotografije: Ivan Merljak. 

 

Jedi, ki grejejo, nasveti Marije Merljak

Grejejo nas tudi začimbe: cimet, nageljnove žbice, ingver, čili, hren, poper, česen in šalotka!



Za konec januarja smo se z našo terensko ekipo odpravili v Kranj, v mesto pesnika Franceta Prešerna. Zeblo je, saj je zima letos pokazala svoje zobe in zato smo si izbrali pravo temo - jedi, ki grejejo. 

 

Zakaj jedi, ki grejejo?

 

Zima zahteva drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo poleti. Lahko bi rekli, da je vsaka jed dobra ob svojem času, saj tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govori ajurveda, stara modrost, znana že 9 tisoč let in je osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov.

 

V naravi vlada dinamična urejenost, čeprav tega ne zaznamo. Če bi dosledno živeli z naravo, bi uživali samo tisto, kar nam tedaj nudi. Seveda to ni mogoče že tisoče let, zato si je človek že v daljni preteklosti prizadeval, da bi živila ali jedi konzerviral s sušenjem, dimljenjem in soljenjem. Vendar tudi konzerviranje hrane za čas, ko je te v naravi malo ali nič, ne pomeni, da jedi ni mogoče razdeliti na tiste, ki ''nas grejejo'' in tiste, ki ''hladijo''.

 

Poleg ajurvede o tem ''govorijo'' še druge teorije, ki različno razvrščajo posamezne jedi, a v načelu so si med seboj enake ter upoštevajo koncentriranost snovi v hrani ali živilu, količino vode in  rudninskih snovi ter barvo živila oziroma pridelka ali ploda.

 

V toplem letnem času je priporočljivo uživati hrano, ki spodbuja hitro kroženje krvi in izločanje odpadnih snovi iz telesa. V hladnejšem delu leta pa je dobro uživati hrano, ki sprošča več energije in jo presežno nalaga. V načelu hrana intenzivnih rdečih, oranžnih in rumenih barv greje in poživlja. Hladi pa tista, ki vsebuje veliko vode, kar pomeni – sadje in zelenjava, ali izraženo v barvah: zelena, modra, purpurna in bela. Zato med hladne jedi uvrščamo tudi mleko in mlečne izdelke.

 

Vse skupaj je treba upoštevati z ''zrncem soli'', kajti tudi znotraj posameznih kategorij so razlike. Tako med sadjem in zelenjavo tista hrana, ki je bolj bogata z rudninami in bolj suha ogreje bolj kot tista, ki je z minerali siromašna. Živila kislega, slanega in pekočega okusa grejejo bolj, živila trpkega, sladkega in grenkega okusa pa hladijo. Beljakovine močno ogrejejo, ogljikovi hidrati pa hladijo.

 

Zima je torej tisto obdobje leta, ko si zlahka lahko privoščimo več rdečega mesa, divjačine, pečenk, klobas, salam in vseh vrst suhih mesnin. Znotraj mesa so seveda razlike: rdeče meso izrazito greje, najbolj jagnjetina in divjačina, perutnina manj, ribe pa sploh ne.

 

Po ajurvedi so vroče tudi začimbe; zelo vroče so: cimet in nageljnove žbice, suh ingver in čili, hren, črn in kajenski poper, česen in šalotka; med vroče začimbe sodijo: brinove jagode, drobnjak, gorčica, janež, kumina, kurkuma, lovor, muškatni oreh, pehtran, šetraj, timijan, vanilja, rožmarin, peteršilj in koriander.

 

Od pijač sodijo med tople: rdeče vino, žgane pijače in kava. Zato je kuhano vino z nageljnovimi žbicami tako primerno za zimski čas. Pivo pa sodi med hladne pijače. Zeliščni čaji in pravi čaji povečini hladijo, izjema je pu-erh, ki pospešuje presnovo in zato greje. Vendar če zeliščne čaje pripravimo z janežem, kumino ali ingverjem, potem grejejo.

 

Od žit najbolj ogreje rž, medtem ko vse vrste pšenice delujejo hladno. Grejejo tudi riž, ajda, proso in koruza. Ajurveda poleg jedi, ki grejejo ali hladijo, pozna tudi nevtralna živila. Tako na primer med nevtralna uvršča koruzo, rž, stročnice, oreščke in mleko, ki jih druge metode razvrščajo drugače. Zlasti oreščki naj bi bili po teoriji o skoncentrirani suhi hrani tisti, ki močno ogrejejo. Med topla sodijo tudi različna olja, zlasti sezamovo; hladna pa naj bi bila kokosovo in sončnično olje. Sladke jedi v načelu delujejo hladno, razen méda, ki močno ogreje.

 

Globalna trgovina je premešala to porazdelitev jedi na zimske in letne, saj je mogoče sredi zime dobiti poletno solato, pripeljano od drugod, ali na primer paradižnik in podobno, zato je tudi premešano tudi ''vroče-hladno'' razmerje med jedmi. Prav tako je zmešnjavo naredila intenzivna pridelava z uporabo umetnih gnojil in agresivnih  zaščitnih sredstev. Tako na primer že intenzivno pridelan korenček nima enakega energetskega potenciala kot ga ima tisti, ki je pridelan sonaravno, brez pospeševanja rasti. In to velja prav za vsako sadje in zelenjavo.

 

V načelu hrana intenzivnih rdečih, oranžnih in rumenih barv greje in poživlja. Hladi pa tista, ki vsebuje veliko vode, kar pomeni – sadje in zelenjava, ali izraženo v barvah: zelena, modra, purpurna in bela. Zato med hladne jedi uvrščamo tudi mleko in mlečne izdelke.

 

Ajurveda poleg jedi, ki grejejo ali hladijo, pozna tudi nevtralna živila. Tako na primer med nevtralna uvršča koruzo, rž, stročnice, oreščke in mleko, ki jih druge metode razvrščajo drugače. Zlasti oreščki naj bi bili po teoriji o skoncentrirani suhi hrani tisti, ki močno ogrejejo. Med topla sodijo tudi različna olja, zlasti sezamovo; hladna pa naj bi bila kokosovo in sončnično olje. Sladke jedi v načelu delujejo hladno, razen méda, ki močno ogreje.

 

Omeniti moram še fige, tako povezane s pesnikom Prešernom.

 

Fige (lat.: Ficus carica L.) so zelo star sadež, vsaj toliko kot jabolka, zato jih nekateri narodi uvrščajo med božje sadeže, podobno kot oljke. Sodijo v družino murvovk (lat.: Moraceaea). Fige ali smokve so namreč dobre, sladke, zdrave in zdravilne. So polne energije in hitro nasitijo, zato jih pravzaprav ne moremo pojesti preveč. In če ne pretiravamo, niti ne redijo. Lahko bi tudi rekla, da hitro nasitijo možgane, saj imajo glukozo in fruktozo, ki sta hrana za možgane. Fige tudi takoj pomirijo živčnost, saj imajo obilico rudnin, med njimi: kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo in druge, skupaj kar 14 različnih rudnin. Tu velja zlasti poudariti odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar je zelo ugodno za srce in ožilje in znižuje krvni tlak. V 100 g svežih fig je kar 240 mg kalija, v suhih figah pa ga je kar 1.082 mg. Če vemo, da je v svežih figah tudi 20 mg magnezija, v suhih pa 90 mg magnezija, lahko trdimo, da so fige odlična hrana zoper stres. Fige imajo tudi veliko kalcija, zato varujejo kosti pred osteoporozo. In 100 g fig vsebuje kar 269 miligramov kalcija, kar je veliko. Pa še obilico magnezij imajo, da se kalcij bolje izkoristi.

 

Poleg sladkorjev imajo tudi vitamine skupine B, ki pospešijo zgorevanje in uporabo energije. Največ je vitamina B1, ki sproži energijo, utrdi spomin in poveča koncentracijo. Potem vitamina B2, ki pomaga razporediti energijo po vsem telesu ter vitamina B5 zoper stres in folne kisline ali B9. Razmeroma veliko je tudi vitamina E, in sicer 2,03 mg/100 g ter vitamina A; tega je 32 µg/100 g. Sicer imajo fige še več drugih vitaminov.

 

Beljakovine so osnova za izdelavo nevrotransmiterjev, zato se ob uživanju fig dobro počutimo. Prav zaradi vlaknin ki hitro napolnijo želodec, fige dajejo občutek sitosti in zato nekaj fig lahko pojedo tudi sladkorni bolniki; seveda pa ne smejo pretiravati. Sto gramov svežih fig ima v povprečju 80 kilokalorij, medtem ko ima sto gramov suhih fig v povprečju 275 kilokalorij.

 

Poleg vlaknin imajo fige veliko prebavnih encimov, ki uravnavajo delovanje prebavil in zagotavljajo redno iztrebljanje. V figah je zelo veliko polifenolov, zaščitnih antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe celic in mutacijo DNK. Zato fige ščitijo pred srčnimi in rakastimi obolenji. Ker imajo bazični ostanek, bi jih morali uživati na vseh piknikih, saj nevtralizirajo negativni učinek klobas, mesa in belega kruha. Zdaj, sredi poletja, si velja zapomniti, da imajo fige med sadeži največ psoralenov, to je snovi, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, pri luskavici in raznih kožnih ekcemih in pri nekaterih oblikah limfoma. 

 

O sodelujočih 

 

Z nošami iz časa, ko je po mestu hodil ''dr.Fig'', so vzdušje pričarali člani folklorne skupine Iskraemeco s svojimi godci, pa tudi lajnar Rastko Tepina. Lik pesnika je zaigral Bojan Bešter v spremstvu svoje Julije, Ajde Hribernik, s katero je vsaj v ponazoritvi dosegel spokoj in idilično ljubezen. In pesniški par se je najprej ustavil pri znanem tiskarskem mojstru janezu Rozmanu, ki rad tiska prijateljevo Zdravljico...

 

Jedi, ki grejejo so pripravili Bojan Matiček iz Gostilne pri Matičku in Aleš Kristan iz kmetije Pr' Končovc izpod kranjske izletniške točko Sv. Jošt. Iz gostilne Brioni pa so prikazali slaščice.

 

Bojan Matiček je pripravil: razkošen Lovski krožnik z jelenovo salamo z orehi, muflonovo klobaso z zas'ko in jelena s tarufi; pa tudi jesenske zvitke z godlo, počasi kuhan jelenov bočnik, kmečko pojedino ali burkašo, kožarco, pečenico in krvavico, šara in kranjske štruklje, češpljeve cmoke in gibanico. Aleš Kristan pa je predstavil: kranjsko medlo, okisan ješprenj, štruklje iz krompirjevega testa, prato, orehove štruklje, kvašene flancate in - figov kruh.

 

Avtorica: Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. 

 

Fotografije: Ivan Merljak. 

 

Učinkovit imunski sistem je najboljši osebni zdravnik, nasveti Marije Merljak

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci!

Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Zato bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi ''rodovi, sistemi in podsistemi'', ki morajo delovati skladno, če naj zagotovijo zmago nad vsiljivci. Izvidniške celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi ''rodovi vojske'' imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Če zataji samo eden od podsistemov, se obramba sesuje. In bolezen je tu!

 

Ker je sistem, nimamo posebnega organa, marveč je nujno usklajeno delovanje več organov. Pri dojenčkih je sprva tak, kakršnega je imela mama in so ga prinesli na svet. Zgradijo ga postopno do 5 leta starosti, a le, če uživajo uravnoteženo hrano, niso izbirčni, nimajo alergij in mamica ve, kako imunski sistem gradimo.

 

Na ljubljanski tržnici so se nam tokrat pridružile članice Društva podeželskih žena Škocjan in kuhale mineštro s kisle repe. Prinesle so tudi črno redkev z raško čebulo in česnom, pirin kruh, rdečo peso v solati, meden redkvin sirup ter proseno kašo s slivami, prelita z jajcem in potresena z orehi.

 

Mlekarna Planika Kobarid,  je predstavila sirotko, pinjenec, albuminsko skuto, maslo, poltrdi sir tolminc, sire z brinom, origanom, industrijsko konojo, kefir in jogurt.

 

Gospod Roman iz Čebelarstva Košalé iz Šmarjeških toplic je predstavil svoje izdelke z medom: ameriški slamnik z medom, rdečo peso z medom, borove vršičke z medom in materino dušico z medom.

 

Branka Krmc pa je pripravila dve mesno-zelenjavni torti, tako imenovani moški torti, saj so na njej vse sestavine od mesnin do zelenjave, oreščkov in zelišč. Predstavili pa smo tudi veliko domačo kokoš /juha, skuhana iz podobne, nam je kot rečeno zmrznila/ slovenskega rejca perutnine proste reje  Franca Hudina. Iz take težke domače kokoši so že naša babice kuhale zdravilno in krepčilno juho.

 

Kaj sestavlja imunski sistem? 

 

Imunski sistem je iz različnih imunskih organov in tkiv: iz bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in v črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic ''T''. Priželjc je v mladosti krepak in velik, a se s staranjem krči in izgublja moč. Brez aktivnega priželjca imunske celice ''T'' ne morejo dozoreti do stopnje, da bi lahko napadle vsiljivce. Propadanje priželjca je mogoče ustaviti in kot je ugotovil italijanski raziskovalec dr. Nicola Fabris z državnega raziskovalnega centra v Anconi, celo pomladiti z uživanjem jedi, ki vsebujejo cink.

 

Imunski sistem deluje v več ''vojaških fazah''. Najprej mora s pomočjo antigenov ugotoviti, kaj je telesu tuje in kaj ni. Izvidniške imunske celice pregledajo prav vse celice v telesu in ko najdejo tujo celico, na primer bakterijo, virus, prašni delec..., pošljejo ukaz drugemu ''rodu'' za pripravo obrambe.  ''Vojska'' mobilizira limfocite B, ki aktivirajo aminokisline in te sestavijo protitelesa. Celice limfocitov B imajo spomin,  zato si zapomnijo analizirano sestavo vsiljivca in če se ta tudi čez leta vrne, takoj znajo izdelati protitelesa. Temu pravimo pridobljena imunost.

 

Odgovor učinkovitega imunskega sistema na vsiljivca je izredno hiter.

 

Že v 30 minutah telo izdela obrambna protitelesa in uspešno napade vsiljivce, vendar le, če ima na voljo vsa hranila za izdelavo protiteles. Ta sodijo v veliko družino imunoglobulinov. Med spopadom se vključijo še limfociti T, ki organizirajo in usmerjajo bela krvna telesca v ''spopad''. Poznamo dve vrsti celic T. Prva so celice T pomagalke, ki izločajo citokine; to so topne beljakovine, katerih naloga je odstraniti premaganega sovražnika iz telesa. Druge so citotoksične celice T, ki uničijo svoje lastne telesne celice, že okužene z virusom ali drugimi mikroorganizmi.

Sledijo jim fagociti; ti požrejo vsiljivce. Obstajajo še specialne celice ubijalke NK (po angl.: natural killer), ki nenehno krožijo po krvi napolnjene s toksičnimi zrnci in nemudoma napadejo vsiljivca, če nanj naletijo. Posebnost celic ubijalk NK je, da uničujejo izrojene telesne celice že ob njihovem nastanku, ne pa tako kot celice T, ki napadejo izrojene celice, ko te dozorijo. Celice ubijalke zato uničujejo celice tumorjev.

 

Toliko o teoriji; nas pa najprej zanimajo živila za krepitev imunskega sistema.

 

Imunski sistem deluje mimo naše volje in mu ne moremo ukazovati, lahko pa mu pomagamo s primerno hrano. Najprej telo potrebuje - cink. Ta spodbuja delovanje žleze priželjc. Cink pomaga izdelovati tudi protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Pomembna so tudi živila z vitamini B kompleksa, zlasti še vitamin B6. Ta skrbi za dobro in krepko delovanje priželjca in levkocitov. Veliko vlogo ima mineral selen, ki je vključen v sintezo protiteles in močno zavira delovanje virusov. Magnezij je nujen za delovanje priželjca, sodeluje tudi pri sintezi protivnetnih prostaglandinov ter vzdržuje ravnovesje histamina, kar je pomembno pri alergijah.

 

Tabela hranil in živil za pravilno delovanje priželjca:

Minerali in vitamini

Kje to dobimo:

Cink (Zn)

Govedina, svinjska in telečja jetra, ovčetina, puranovo meso, semena buč, grah, fižol, leča, sezam, jajčni rumenjak, sardele...

Vitamin B6

Pivski kvas, arašidi, orehi, riž, jjca, oves, zelje, dinje, melasa, žitni otrobi, jetra in ledvice ...

selen

Kokos, indijski orešček, pšenični kosmiči, plave ribe, ostrige in klapavice, piščančja jetra, sončnična semena, jurčki, čebula in česen...

magnezij

Motovilec, temna čokolada, fige, bučno seme, proso, sončnice, lan, pinjole, orehi, lešniki, mineralna voda.

 

 

Tudi imunske celice je treba pred oksidacijo zavarovati.

 

V ta namen služijo visoke koncentracije vitamina C in E, precej višje kot v drugih celicah. Vitamin C ''komandira'' 670 različnih procesov v telesu, tudi obrambnih, in pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi. Spodbuja tudi delovanje ''celjenje ran'' po obrambnih spopadih v telesu. Vitamin E pa ščiti membrane imunskih celic; če ga ni dovolj, je obramba neučinkovita. Maščobne kisline omega 3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem, a ga hkrati varujejo pred pretiranim delovanjem, saj to sproža alergije, astmo, seneni nahod in avtoimune boleznih. Pomembne so tudi maščobne kisline omega 9 v oljčnem in nekaterih drugih hladno stisnjenih rastlinskih oljih. Olja imajo tudi polifenole, ki aktivirajo encime druge faze, ti pa pretvorijo nevarne snovi v vodotopne, da se izločijo iz telesa. Oljčno in bučno olje imata tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.

 

Tabela živil za varovanje imunskega sistema:

Snov, ki jo potrebujemo

To dobimo:

Vitamin C

Acerola, aronija, šipek, zelena paprika, peteršilj, kivi, citrusi, jagodičje, hren, itd..

Vitamin E

Hladno stisnjena rastlinska olja iz pšeničnih kalčkov, lešnikov, mandljev, makadamije,  sončnic, pinjol in v semenih

Omega 3

Rastlinske omega 3: orehi in oreščki, avokado, laneno seme, riček in olja iz njih

živalske: iz rib (plave ribe, lososo)

Omega 6

veliko semen in rastlinskih olj  iz njih

Omega 9

Oljčno ,lešnikovo,makadamijevo olje,itd

 

 

Živila in hranila, ki so neposredno vključena v spopad:

 

Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice ''T'' uporabijo, da onesposobijo povzročitelja okužb. Podobno kot vitamin C kalcij sodeluje pri uničevanju virusov. Mangan pomaga obrambnim celicam tvoriti interferon oziroma tri interferone alfa, beta in gama. To so beljakovine, ki so prva samoobramba, če je telo nekoč že bilo v stiku z vsiljivci. Te beljakovine takoj obdajo vsiljvce in zavrejo njihvo delovanje. Interferon se sprošča samo, če ima telo dovolj mangana in vitamina C. Česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse. Poskusi kažejo, da česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij. Telo potrebuje tudi beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko izdela protitelesa in celice T.

 

Če vstopi virus v telo, bo že v treh minutah priveden v kostni mozeg. Ta ima sposobnost prepoznati verigo DNK virusa in dekodirati postopek njegovega razmnoževanja. Če ima naše telo ''na zalogi'' vseh 22 aminokislin, lahko kostni mozeg izdela ustrezen ''recept'' in ustvari ustrezne morilske celice T za uničenje virusa. To se zgodi že v roku pol ure! Naš organizem ne zboli, telo pa postane imuno na ta virus.

 

Tabela živil za boj imunskega sistema:

Vrsta snovi

Kje dobimo

kalcij

Mleko, mlečni izdelki, semena,  ribe, suhe fige...

mangan

Polnovredna žita in kruhi,kosmiči, lešniki, stročnice, zelena zelenjava, ingver, klinčki, kokos, čaj...

čebulnice

Česen, čebula, por, drobnjak,čemaž...

aminokisline

Stročnice, fižol, jajca, meso vseh vrst, , ribe, mleko in mlečni izdelki

Aminokislina lizin

Ribe, govedina, pršut, mleko in ml. izdelki, stročnice, jajca, špinača, pšenični kalčki, krompir, rž, riž, oves...

Aminokislina arginin

Lešniki, ovsena kaša, riž, arašidi, pistacije, rožiči, čokolada

 

Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šiitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

 

Živila z dvig imunskega sistema:

V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov. To so snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v dve veliki skupini: v maščobah topne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi.

 

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition, ugotovilo, da karotenoidi delujejo kot naravni imunostimulator, če jih uživamo skupaj močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema

Druga skupina so v vodi topne flavonoidne snovi. Te zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice.

 

Tabela živil za dvig imunskega sistema:

Snov

Kje dobimo

karotenoidi

Korenje, paprika, čili, paradižnik, rdeča čebula, feferoni,  špinača in blitva, melone, buče, marelice, mango....

flavonoidi

Jagodičje, grozdje in vino, temna čokolada, zeleni čaj.

križnice

Brokoli, zelje, repa, brstični in kodrasti ohrovt, koleraba, hren....

 

Kako torej okrepimo imunski sistem?

 

V telesu ni miru, saj nas nenehno napadajo vsiljivci in telo mora nanje odgovarjati. Od dobre organizacije obrambnega sistema in redne oskrbe telesne vojske je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Razumeti moramo, da snovi iz hrane posamezno nimajo enakega učinka, kot če delujejo skupaj, torej sinergično. Če bi uživali na primer samo česen, ali samo korenje..., bi vseeno zboleli! Pomembno je torej uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok.

 

Ko sem brskala po knjigah, sem naletela na rezultate obsežne raziskave o prehladu in gripi. V njej so ugotovili, da so vsi, ki so komaj imeli kakega prijatelja ali največ tri prijatelje, več kot štrikrat hitreje zbolevali za prehladom in gripo, kot tisti, ki so imeli šest in več pravih prijateljev. Torej, resnično prijateljujte in bolj zdravi boste!

 

Avtorica: Marija Merljak, univ. dipl. živ. teh. 

 

 

 

NAGRADNA IGRA

Nagradna igra "Zbudi se, Slovenija!"

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Kuhajte v kuharskem tekmovanju "Mojca kuha"!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ
NAGRADNA IGRA

Zasejmo ljubezen!

Pravila nagradnih iger
SODELUJ