Dober dan, Brda!

„Brda, brda vinorodna!“



„Brda, brda vinorodna!“  Res je, Brda so pravljična deželica številnih gričev, izpostavljenih soncu, kjer uspeva sladko grozdje. To daje navdušujoča vina, ki še oplemenitijo značilne briške jedi ter sadje vseh vrst, s katerim kot z desertom zaokrožijo harmonijo jedi. Tu so doma zeliščne frtalje, pa toč s pršutom in briška bela polenta.

To dvoje, toč s pršutom in belo polento sta mama Marija in hči Silvestra pripravljali med paralelo in bilo je tako dobro, da je skoraj zmanjkalo za sliko. Ko so fantje potočali kruh v omako, ki je nastala s praženjem debele pršutove rezine na surovem maslu, me je bilo res strah. A na srečo je Marija imela na zalogi še kar nekaj ''debelih fet pršuta''. Na koncu si lahko preberete recept, kako se to dela.

Na robu gase v Šmartnem , med obokom, ki povezuje oba južna stolpa srednjevešega obzidja smo ob zvokih godalne skupine mladih prisluhnili kustosinji Tanji Gomiršek, ki je orisala zgodovino Brd, na bližnji terasi s pogledom na skoraj vsa Brda pa nam je Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Brda govorila o Brdih danes. Dogodek na terasi so popestrile članice Vokalne skupine Brike s pomladnimi pesmimi.

V drugem kratkem javljanju smo bili v podzemni kleti družine nonota Edija Simčiča v Vipolžah.  Edi je pred tremi desetletji šel na svoje, zapustil zadružno klet in začel sam negovati, stekleničiti in prodajati vino. Zdaj delajo že sin in vnuki. Lepo je bilo videti, kako so tri generacije svojo ljubezen do dela posvetile trtam in vinu. In v kleti je zvonko odmevala pesem Noneta Brda...

Oba osrednja vklopa sta bila na ploščadi pred dvorcem Vipolže.

Poleg nastopov drznih plesalcev modernih plesov ADC Anje Pertovt so kot spremljava nastopile skupine OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, med njimi Orffova skupina, pa ''twirlice'' ter mlade pevke in šolska folklorna skupina, ki je zaključila dogodek.

Vprvem delu so se predstavile Hiša Štekar, Gredič, Turizem Breg, Društvo Briških oljkarjev, Oljčni bar Tatjane Bašin, Vila Vipolže, v drugem pa Društvo briških žena in deklet Brda, gostilna Kabaj-Morel, Hotel Venko,OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, Čebelarstvo Batištuta in Hiša Marinič. Tako kot po navadi smo srečanje zaključili z nagovorom župana Franca Mužiča. Bilo je nepozabno.

To, kar v briški kuhinji naj prej pade v oči je velika uporaba zelišč.Pri tem se nehote vedno spomnim na mamo, ki jih je venomer uporabljala. Veščino kaj dati v lonec glede na letni čas se je naučila od svoje mame, ki je bila svojčas ugledna kuharica v znanem idrijskem hotelu. In res so njene rož'ce naredile jed popolno. Oče, ki je bil glasbenik od glave do peta, nas je o zeliščih poučeval z glasbenim besednjakom, da so „zelišča so kakor tonika, ne smejo pa postati dominanta,“.

Narava priskoči na pomoč ob pravem času!

Zelišča nikoli niso osnovna hrana, marveč so kakor navdih, ki vodi roko umetnika, da njegova umetnina na platnu zažari v popolnosti. Ali kot pika na ''i'' tistega, ki obrača črke po papirju... Zelišča ne vstopajo v prebavni proces in se ne razgrajujejo na osnovne sestavine, tako kot na primer druga hrana na beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe. Marveč obogatijo okus jedem ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno, pomirjevalnim ali uravnotežno na notranje organe ter jim tako pomagajo pravilno opravljati njihove funkcije v telesu.

To velja tako za prvi spomladanski  regrat na tratah, ali radič, za solate in tudi zelišča. Sploh za vse, kar nam narava dà v obliki užitnih listov, sadja, žita in vseh drugih plodov. To velja čez vse leto.

Dragoceno bogastvo zelišč je v številnih eteričnih oljih in njihovem prepletanju; to  opredeljuje okus in aromo in tudi temeljne značilnosti zelišč, kar potem s pridom uporabimo za izboljšanje arome in okusa jedi. Pravi pomen zelišč je skrit v njihovem učinkovanju, saj so nepogrešljiva v vsaki zdravi prehrani kot vir vitaminov in mineralov ter eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (kot naravnih antibiotikov) in drugih dragocenih učinkovin, zlasti organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in tudi zaščiti prebavnega trakta.

Nekatera olja lajšajo izkašljevanje. Čreslovine iz zelišč učinkujejo že v ustni votlini, kjer zavirajo vnetja, v črevesju pa ustavljajo driske in preprečujejo okužbe. Seveda moramo v ta namen zelišča skuhati, saj se tanini ne izlužijo v hladni vodi, marveč le s kuhanjem. Saponini v zeliščih pomagajo prebavljati maščobe, saj sodelujejo pri razbijanju maščob na mikronsko majhne kroglice in njihovem emulgiranju, da jih potem encimi razgradijo na maščobne kisline.
Zeliščni glikozidi pa so rastlinske učinkovine, ki se razgradijo na sladkor in na aglikon. Ta v telesu učinkuje v več smereh. Pomaga pri enakomernem delovanju srca, ali pospešujejo izločanje sluzi in jo utekočinjajo ali pa razkužujejo sečne poti in pospešujejo znojenje. Rastlinske sluzi v zeliščih pa delujejo kot zaščitna obloga črevesnih in drugih sluznic pred vnetjem ter podpirajo obnavljanje. Flavoni so pogosti v zeliščih in imajo mnogotero delovanje: izboljšujejo prožnost žil, preprečujejo motenje v delovanju srca in ožilja, blažijo krče prebavil in podpirajo delovanje večine drugih zeliščnih učinkovin. Podobno kompleksne spojine so fitoncidi, ki so  nekakšni naravni antibiotiki višjih rastlin in uničujejo škodljive  mikrorganizme. 
Grenčine v zeliščih spodbujajo apetit, saj dražijo okušalne čutnice ter izločanje prebavnih sokov.  Ker je v črevesju več prebavnih sokov, je prehajanje hranilnih snovi skozi stene črevesja v kri boljše in lažje. Rastlinske organske kisline iz zelišč, ki sodelujejo pri prebavi, na primer askorbinska kislina, imajo vitaminski značaj in nadomeščajo vitamin C. Relativno veliko je tudi mineralov, ki tudi sodelujejo v procesu presnove.

Vsa zelišča so brez hranilne vrednosti v smislu, kakor jih imajo beljakovine ogljikovi hidrati in maščobe. Vendar imajo izredno visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi. Tako kot povsod v biokemiji tudi tu zasledimo zlasti močno sinergično delovanje in učinkovanje več zelišč skupaj.
Pomnimo: zelišča obogatijo okus jedem, a ne vstopajo v prebavni proces kot druga hrana. saj Ker se nekatere snovi ne izlužijo v hladni vodi, jih moramo skuhati.

Divji hmelj:
Zelišče, ki ga boste težko srečali drugje kot na Krasu, v Brdih in na Goriškem in uporabili v kuhinji je – divji hmelj. V toplih predelih Primorske je izvrstna sestavina frtalj za vmesne obroke in prigrizke. Jedi s hmeljem so poznali že v daljni zgodovini, nekako sočasno s pivom, ki so ga varili iz žita, vode, kvasa in hmelja. V Svetem pismu je mogoče razbrati, da so ljudje uporabljali hmelj za pivo in jedi že v času kralja Davida.

Hmelj je, kot rečeno trajnica in vzpenjalka, ki se ovija v desno in zraste do 8 m visoko. Je dvodomna rastlina, moški in ženski cvetovi rastejo na ločenih rastlinah. Moška socvetja so na visečih latih, ženski cvetovi pa so v jajčastim storžkom podobnih socvetjih. Storžki so zanimive nežne rumenkastozelene barve, znotraj lističev so rumenaksto rdeče žleze, ki dajejo hmelju značilen grenak okus.  V tla se zasidra krepka korenika, ki vsako leto požene na novo in hitro raste; listi in vitice so hrapave. Od aprila do junija lahko pobiramo mlade poganjke oziroma vršičke, ki jih potem zamešamo med jajca in ocvremo kot  frtaljo. Ali kako drugače, saj je pravzaprav mogoče mlade poganjke divjega hmelja uporabiti in pripraviti kot beluše oziroma divje šparglje, s katerimi je tudi podobnost velika. 

Kaj hmelj vsebuje?

Mladi poganjki hmelja imajo zlasti zelo veliko vitmina C ter grenčine in vse druge snovi kot dozoreli storžki. Pater Ašič je poganjkom pripisoval močan diuretični učinek in pomen za čiščenje jeter. O tem je že v sedmem stoletju pisal arabski zdravnik Mesue, ki je priporočal hmeljev sirup za čiščenje krvi.

Mladi poganjki so zelo cenjeni v kulinariki, medtem ko imajo storžki dozorelega hmelja predvsem zdravilni učinek, saj so v njih koncentracije snovi višje kot v poganjkih. Hmelj nima semen, marveč se razmnožuje vegatativno. Namesto semena ima žlezne dlačice, ki ob stresanju storžkov izpadejo kot rumen prah. To je lupulin, ki hmelju daje grenak značaj. Potem je v hmelju do 60 odstotkov grenkih smol (grenčin), zlasti alfa hmeljevo kislino ali humulon ter beta hmeljno kislino ali lupulon. Potem ima do 3 %  eteričnih olj, ta pa vsebujejo kariofilen, humulen, mircen, linalool in geranol; skupaj več kot sto različnih učinkovin. Vsebuje tudi 2-9 %  čreslovin, zlasti humulotaninsko kislino za spodbujanje apetita, ter pektine. Oboji obarjajo beljakovine v sladu, izboljšujejo okus in bistrijo pivo.

V svetu in pri nas so znanstveno dokazali zdravilno delovanje hmeljevih učinkovin, še posebej omenjajo flavonoid ksantohumol, ki deluje antimutageno in protitumorno. Fitosteroli v hmelju spominjajo na ženski hormon estrogen in pomagajo pri težavah v meni in ob menstruacijah. Grenčine v hmelju pomirjajo živčevje, nemir popusti in zmanjša se pospešen srčni utrip. Hmelj so priporočali tudi, saj odvaja nakopičeno vodo v telesu. Hmelj zmanjšuje težave zaradi protina. Iz hmelja so pripravljali čaj. Hladen je odvajal vodo, topel pa odpravljal nespečnost.
 
Dobro je vedeti:
Hmelj so sprva ljudstva uporabljala izključno v zdravstvene namene. Prvi je o zdravilnih učinkih hmelja pisal rimski pisec in učenjak Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši na začetku našega štetja. V sedmem stoletju pa je arabski zdravnik Mesue priporočal hmeljev sirup za čiščenje krvi. danes vemo:  fitosteroli v hmelju spominjajo na ženski hormon estrogen in pomagajo pri težavah v meni in ob menstruacijah.


Sladki komarček:

Zelo značilno zelišče za Goriško in Brda je tudi sladki komarček ali tudi koper, koprc, koromač...
Naša nona, kot smo rekli mami mojega moža, je imela navado reči, da ni dobrega mesa brez koromača oziroma cvetja koromačevega. Pripravljala ga je po stari goriški navadi in venomer stresla komarček nanj in v omako.

V notranjosti Slovenije cvetja koromačevega kot začimbe ponavadi ne poznajo in vam pod imenom koromač vsaka prodajalka na tržnici takoj ponudi gomolj koromača. Uradne knjige pravijo, da gre za tri različne rastline, ki podobno cvetijo.

Navadni komarček /strok.: Foeniculum vulgare Mill/ ima sicer mnoga ljudska imena, med njimi komarček, fenikelj, fenkelj, janež, sladki komarček, komorač in koprc... Sodi med dveletnice ali trajnice in v družino kobulnic.  Navadni koromač gojimo zaradi gomoljev, stebel, listov, cvetov in dragocenih plodov. Čeprav obstajajo številne različice navadnega koromača, ali komarčka, pa sta nam najbolj poznani in najpogosteje uporabljeni čebulni koromač. Tak, ki ga ponujajo na tržnicah v notranjosti Slovenije. Znan je tudi kot finokio, kar niti ne skriva italijanskega izvora.

Sladki janež /lat.: Pimpinella anisum/ ima prav tako več imen: janžek, laški janež, morski janež, ojnež in onež. Zanimivo pa je, da tudi temu nekateri rečejo koromač. Tega gojimo predvsem kot zelišče oziroma začimbo. In to je to, kar je nona uporabljala pri mesu. Poznamo tudi divji janež, ki raste prosto po apnenčastih tleh Krasa in tudi drugje na toplih prisojnih legah. Ta ima latinsko ime Pimpinella major.
Podobna rastlina je tudi koper (lat.: Anethum graveolens L.), in tudi temu rečejo  koprc, koprnina, sladki janež, smodilj... Popolna zmeda, ki je nastala zaradi uporabe enakih ali podobnih imen za različne rastline. Skupno jim je le, da sodijo v družino kobulnic.

Danes bom pisala o sladkem janežu, ki ga uporabljamo kot začimbo. Kot tako so ga poznali in uporabljali že v antiki, tako stari Grki kot Rimljani. Poznali so ga tudi Kitajci in Indijci; pri njih je janež ena najstarejših zdravilnih rastlin.

Janež vsebuje dragocena eterična olja; največ med njimi je največ  anetola, nato je v njem še metilkavikol, anizaldehid,  anizketon in janeževa kislina. Do 15 % je maščobnega olja, do 18 % beljakovin, 4 % sadnega sladkorja in do 10 % rudninskih snovi. Uporabljamo ga seveda predvsem zaradi koristi eteričnih olj v cvetovih in plodovih. Ko je začela rastlina rumeneti, so jo populili iz zemlje, povezali v snopiče in obesili ''z glavo navzdol'' na toplem podstrešju, da so se posušile. Suhe rastline so z roko ožmeli, da so se stresli plodovi na podstavljen papir.

Sladki janež ima mnogotere pozitivne učinke za naše telo. Tako poveča obrambno sposobnost telesa, krepi krvni obtok in delovanje živčevja, okrepi in ureja želodec in prebavo v črevesju, blaži napenjanje in črevesne krče, zato je primeren za dojenčke, pa tudi za odrasle, ko so žvčni ali nervozni. Je holeretik, kar pomeni, da spodbudno učinkuje na nastajanje in izločanje žolča, zato pomaga pri mastnih jedeh. Janež pomirja kašelj, ker mehča sluz, in celo astmatične napade. Pomaga pri kolcanju, pa tudi pri boleči ali preslabotni menstruaciji in migreni. Pri doječih mamicah janež pospešuje nastajanje mleka in splošno pomirja, kar je tudi pomembno za dojenje. Po nekaterih navedbah naj bi sladki janež odganja gliste iz črevesja.

Pomnimo: koprc ima eterična olja, ki blažijo črevesne vetrove. Navadni komarček je trajnica, uporabljamo mlade poganjke, liste, stebla in plodove.


Recept iz naše kuharske paralele:
Bela polenta:
potrebujemo:  1 l vode, 200gr koruzne moke iz bele koruze, 1 čajna žlička soli, briško oljčno olje.
Pripravimo:  zavremo vodo, solimo in dodamo moko. Kuhamo od 45min do 1 ure in večkrat premešamo. Na koncu dodamo še oljčno olje. Na koncu se jo zvrne na talir in zreže z nitko.
Polento lahko uporabimo tudi kot sladico. Skuhano polento damo v pekač da dobi obliko pravokotnika. Ko se strdi narežemo na rezine, povaljamo v domačih krušnih drobtinah, pocvremo na maslu. Posujemo s sladkorjem in postrežemo.
 
Toč s pršutom:
potrebujemo: 150 g pršuta, rezanega bolj na debelo, 1 čebula, 1 jedilna žlica pšenične bele moke,  1 jedilna žlica domače paradižnikove omake, 1dcl belo vina.
Pripravimo: pocvremo pršut, ga vzamemo iz ponve in v pršutovi masti pocveremo čebulo, narezano na majhne koščke, dodamo moko in paradižnikovo omako.  Zalijemo z vinom in dodamo koščke pršuta v to omako in par minut pokuhamo.
Opomba: lahko naredimo tudi brez vina tako, da pršut narezan na tanjše popečemo samo na maslu.
 

Foto: Ivan Merljak

 

 

Dobro jutro v Pivki

Nadja in Marija Merljak kuhata in svetujeta o uporabnosti marmelad

Ekipa oddaje Dobro jutro je tokrat obiskala Pivko. Med drugim so zbirali domače marmelade vseh mogočih okusov in iz različnih vrst sadja, zelenjave zelišč in dodatkov. Pred malimi ekrani so med drugim pripravljali okusne zagorske štruklje in buhteljne ter slastno zajčjo obaro. 

 

Domače marmelade združujejo ljudi in so velika pomoč za zdravje. Poleg topnih in ne topnih vlaknin, dobrega mineralnega razmerja in obilice antioksidantov v njih, vsebujejo tudi veliko energije za možgane. Prav posebna je paramelada, ki sem jo sestavila sama iz korenja, paradižnika in jabolk. Ta paramelada ima še poleg vseh navedenih lastnostih še pomoč pri uravnavanju pravega razmerja holesterola. 

 

RECEPTI: 

Zagorski štruklji in buhteljni:

Iz 1 KG moke, žličko soli, žlico sladkorja, eno kocko kvasa in 3 dl mleka, 10 dag masla in 2 jajci zamesimo testo, boljše kot za kruh in slabše kot za potico; damo vzhajati, razvaljamo in premažemo. Pri štrukljih je nadev iz 1 kg  skute, 2 jajc in 1 dl kisle smetane in ščepca soli. Pri buhteljnih pa uporabimo isto testo, a premažemo s slivovo marmelado. Testo križno razrežemo in ga zvijemo od sredine navzven. Nato s krožnikom razrežemo štrukeljčke in jih spečemo do zlatorumene barve.

 

Zajčja obara: 

najprej zarumenimo 2 srednjeveliki čebuli, dodamo zelenjavo: 10 dag korenčka, 10 dag gomolja zelene, 1 korenino peteršilja, dve pesti grah in 1 kg  zajčjega mesa. Kuhamo in proti koncu kuhe dodamo 1 žličko belega zdroba za zgostitev. Dodamo  vodene žličnike, ki jih naredimo takole:  20 dag moke, 2 žlici olja, 1 jajce, 1,5 dl mleka. Zmešamo nekoliko bolj gosto zmes kot za palačinke, da lažje oblikujemo žličnike. Tik pred koncem v obaro prilijemo žličko belega vina ali kisa in stresemo po ščepec majarona in timijan.

 

 

Občina Litija, v osrčju Slovenije

Jesenski del terenskih javljanj v našo oddajo Dobro jutro smo začeli v Litiji

Jesenski del terenskih javljanj v našo oddajo Dobro jutro smo začeli v Litiji. Odločili smo se, da gremo v samo srce Slovenije. V Spodnji Slivni pri Vačah v neposredni bližini Litije je namreč geometrijsko središče Slovenije. Litija je bila nekoč pomembno rudarsko središče in rečno pristanišče najbližje Ljubljani. Danes je moderno mesto z močnim zaledjem, s tradicijo konj in sadjarstvom.

Ko je sonce sramežljivo pokukalo med vrhovi, smo se najprej javili z Geossa, geometrijskega središča Slovenije. Kaj to je, je povedal predsednik Družinskega gledaliča Kolenc, Lovro Lah. Direktor Pustolovskega parka Geoss, Miloš Kimovec, pa je predstavil dejavnost parka. O občini nekoč in danes je govorila Mojca Hauptman, Zavod za kulturo mladino in šport Litija in  vodja TIC Litija. V uvodu je himno Geossa zapela solistka Janja Srečkar. Ana Kolenc, pa je s kratkim nastopom ponazorila, da so načrtovalci geometrijskega središča že desetletje prej vizionarsko napovedali, da bo del Prešernove Zdravljice postal himna Slovenije.

Potem smo šli v center Litije. Na Valvazorjevem trgu so prizadevni občani in člani društev pripravili stojnice in mize in prikazali vse, kar opredeljuje občino. Še prej pa smo v pri Gorenčevih pokukali v kuhinjo, kjer sta članici Društva žena in dekleta Vače, Majda Rebolj, tudi strokovna predavateljica na  Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani, in asistentka gospa Lojzka Juvan pripravili Štruklje iz pregrete smetane, Dušena jabolka s pretlačenim krompirjem in z ocvirki, ter Krompirjevo enoločnico s krpicami (bleki).

V prvem vklopu na Valvazorjevem trgu so se predstavili rokodelci. V uvodu so mlade članice Plesno športnega društva NLP zaplesale Hip-hop. Poseben odnos do lesa, ki ga umetniško obdeluje, je predstavil Aleš Veber, unikatni tekstilni izdelki so bili na stojnici Karmen Rozman, gojenci Varstveno delovnega centra Zagorje ob Savi, enota Litija, pripravili delavnici pletenja zapestnic in mokrega polstenja za nakit. Delo je predstavila mentorica Ksenija Levičar, zgovorni so bili tudi gojenci: Marija Pirc, Mojca Renko in Peter Lenart. Rokodelka Karmen Rozman je razstavila otroške odejice, nadprte, pogrinjke, predpasnike s prijemalkami in venčke iz blaga.

Potem so se predstavili konjeniki, ki imajo v Litiji večstoletno tradicijo. V uvodu so skupaj zaigrali in zapeli harmonikar Pavle Kokalj in Ljudski pevci iz Polšnika. O konjeništvu v Litiji je govoril Sandi Gombač, Konjeniški klub Litija, o  Hypoterapiji kot posebni obliki zdravljenja s konji pa terapevtka Polona Palma, iz ''16 podkvic'' iz Hotiča. Kočjaž Primož Kokovica je pripeljal vokalno skupino Lipa; ta prepeva v sklopu pevskega Društva Lipa, ki ima 133 letno tradicijo.

V obeh osrednjih vklopih smo se dotaknili kulinarične tradicije na območju Litije. Pri stojnici Oglarske dežele in društvo DŽD Dole pri Litiji smo videli in okusili črno-črn kruh z ogljem. Predstavil ga je Miro Brinovec in pokazal tudi več drugih jedi z ogljem, ki imajo prečiščevalno vlogo v telesu. Oglarski prigrizek je predstavil Rok Povše, Kmečki turizem Krjan, in ponudil tudi čebulno marmelado z borovnicami, nabodalce s svinjjino, suho slivo in šinkom, črn štrukelj, nadevan z zelišči, jabolko marinirano v rdeči pesi in pečeno na žaru.Tu so bile tudi oglarska klobasa, kislo zelje v solati s klobaso, ki so jih pripravili pri  Mesninah Vresk.

Članice DPŽD Litija-Šmartno pri Litiji so prinesle jabolka in peciva iz jabolk,  Janka Menegalija pa je predstavila gobovo juho in ajdove žgance z ocvirk. Potice vseh vrst so se bohotile na stojnici DPŽD Gabrovka: potice iz jabolk, ajdova z ocvirki, korenčkova potico, mandljeva, rozinova, hruškova, veganska, makova in bananina. Predstavila jih je Helena Perko. Matjaž Anžur, ki vari dobro domače pivo ''Volk Turjaški'' pa je  predstavil in ponudil  tudi vino, viski in pijačo  s kombučo.

V zadnjem javljanju so se ob zvokih Ljudskih pevcev iz Polšnika predstavili  Okrepčevalnica Kuhla s sitarjevško malico (pogača z ocvirki, slanina v testu iz ajdove moke, jabolčni krhelj, hrenov in jabolčni mus, jabolčni kompot s suhimi slivami. O temu je govoril Mitja Zadravec. Uroš Ribič iz TD Polšnik je skuhal  fižol z jabolki ali polšniško čežano.  Marinka Bevc, DPŽD Polšnik, je ponudila drobno pecivo in raznovrstno in druge sladice. Eko kmetija Pr'Škundru,  govorila je Barbara Vrtačnik, pa je pripravila piškote iz pirine moke in sivkin sok,  zraven so bili izdelki eko kmetije Vovše pastirska malica, ovčji jogurt in skutini štruklji. Zeliščarka Pavla Rozina, je prinesla čaje za želodčne in druge težave in zeliščne soli za juhe. Brezposelni mladi, povezani prek Izobraževalnega centra Geoss pa so pripravljali šmorn s češpovo marmelado.

Za konec je vse navzoče pozdravila podžupanja Lijana Lovše, ing. agronomije, in tudi napovedala dogodke v občini.

Med oddajo smo s svetovalnega vidika skušali pregledati trditve ali mite, povezane s prebavili. 

Prva trditev je bila:  ali drži, da se zdravje začne v želodcu?

Med ljudmi res velja prepričanje, da se zdravje začne v želodcu. Resnici na ljubo se začne že prej, s prvim grižljajem - v ustih. Toda želodec je odločilen, tudi zato, ker se v njem prebavljajo ogljikovi hidrati in beljakovine. In vsaka težava z želodcem se pokaže kot nepopolna prebava in posledično vse, kar je s tem povezano. Pa naj je v želodcu preveč ali premalo kisline, ali nimamo dovolj zaščitnih snovi in tudi nimamo dovolj prebavnih encimov.... Zato drži.

Kaj je želodec in kakšno vlogo ima?

Želodec je zbiralnik, ki sprejme poldrugi liter ali nekaj več hrane. V steni želodca so močne mišice, ki krčijo in sproščajo želodec, da lahko mehansko pregnete hrano, ki smo jo že prej z zbomi razgrizli na majnše koščke. Pregneteno hrano, ki je zdaj kot kaša, prebavni sokovi kemično razkrojijo na še manjše delce. V želodčni sluznici so žleze, ki proizvajajo sluz, solno kislino in encim pepsin, ki prebavlja beljakovine.

Želodec na zgornjem delu, po vstopu, dokončno razgradi ogljikove hidrate, ki so se začeli razkrajati že z encimom maltaza v ustih. V spodnjem delu želodca pa se prebavljajo beljakovine. Zato je tudi jakost solne kisline v želodcu različno porazdeljena. Zgoraj je manj močna, spodaj izrazito kisla. Taka je nujna za prebavo beljakovin, kalcija in železa. In je tudi dovolj močna, da uniči bakterije, virtuse, glivice in parazite in druge mikroorganizme, ki povzročajo obolenja.

Pomnimo! Samo pri ustrezni kislosti želodčne kisline, se bodo ogljikovi hidrati, beljakovine in minerali razgradili do popolnosti. To pomeni, da bo telo lahko prek stene želodca počrpalo vse aminokisline iz razgrajenih beljakovin, vitamine in disociirane minerale.

Ob pomanjkljivi ali slabotni kislosti razgradnja ne bo popolna in prek dvanajstnika, koder se kislo okolje zamenja z bazičnim, bo v črevesje prešla nepopolno prebavljena beljakovinska hrana s škodljivimi mikroorganizmi vred. V območju zgornjega tankega črevesja, kjer je okolje nevtralno, začnejo neprebavljeni kosi hrane gniti in vreti, škodljivi mikroorganizmi pa se naglo in nenadzorovano množiti.

Za dobro kemično razgradnjo mora hrana potovati skozi obe okolji, kislo in bazično. Kislo okolje želodca je nujno za učinkovito delovanje encimov; tu poteka večji del prebave. Kislost zagotavlja solna kislina, ki jo telo samo izdeluje. Vse druge kisline so stranski proizvod pri presnovi in jih mora telo čimprej izločiti.

 

Ali drži, da je solna kislina v želodcu je odgovorna tudi za pravilen potek presnovnih procesov v bazičnem delu prebavnega trakta?

Drži kot pribito! Kdor nima ustrezne kisline v želodcu, tudi nima dobre prebave v celoti. Prek sporočil hormona sekretin, trebušna slinavka v dvanajstnik izloča točno odmerjene količine svojega ''soka'', ki vsebuje bazične bikarbonatne ione, da ti nevtralizirajo kislino in kisle ostanke iz želodca. Prevladujoči bazični ioni tudi poskrbijo za bazično okolje v dvanajstniku in črevesju.

V bazičnem okolju črevesja se neprebavljeni kosi, ki jih sicer razgrajuje kislina, ne morejo več prebaviti in, kot rečeno, gnijejo, vrejo ter povzročajo napetost v trebuhu in lahko tudi nevarno vnetje... Če tako stanje traja in se ponavlja, se telo postopno zastruplja z razkrojki.

V črevesju se prebavljajo snovi v hrani, ki jih kemično razgrajujejo baze. Tudi če je ta del prebave popoln, je razgradnja hrane nepopolna, če so v črevesju neprebavljeni kosi iz prvega, kislega dela prebave. Zato je trditev, da se zdravje začne v želodcu, povsem upravičena.

 

Ali je res, da sta največji težavi želodca: premalo in preveč želodčne kisline?

Najbolj značilni vsekakor. Najpogostejša težava je - premalo kisline:

Po 35. letu ima večina ljudi premalo kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi do aminokislin. Vzrokov pomanjkanja kisline je veliko: neješčnost ali prenajedanje, slabo razpoloženje in osamljenost, preutrujenost, uživanje preveč sladkorejv, bele moke... Posledice so slabša absorbcija vitaminov B12 in folne kisline B9, kalcija in drugih rudnin, ki gradijo kosti; dolgoročna posledica je osteoporoza. Neprebavljene snovi pričnejo v črevesju gniti ali vreti in tako počasi zastrupljamo samega sebe.

Izogibati se moramo beli moki, belemu rižu, enostavnim sladkorjem, pred obrokom je dobro spiti kozarec vode z jabolčnim kisom, ali limoninega in jabolčnega soka, ali vse skupaj. Nujno je mesno jed pokapati z limoninim sokom ali priložiti žlico brusnične marmelade. Okisano solato jejmo pred glavno mesno jedjo. Med obrokom ne pijemo vode, lahko pa uživamo v zmernih količinah - vino. Sadje je dobro uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem. Po obroku pomaga šilček grenčine.

 

Preveč kisline je redkejši pojav.

Sprožijo ga neustrezna in pomanjkljiva prehrana, dolgotrajen hud stres, negativna čustva, uživanje alkohola, kajenje ter bakterija ''Helicobacter pylori''.

Hitra pomoč je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, marveč samo trenutno olajša. Podobno pomaga kozarec vode s sodo bikarbono. Pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok.

Dolgoročno pa ščiti olje pšeničnih kalčkov z vsemi frakcijami vitamina E ter  laneno seme in olje, prosena kaša in sezam. Med vitamini pomagajo še vitamina A in C ter vitamini skupine B, zlasti B9 in B12; slednji varuje pred škodljivo bakterijo ''Helicobacter pylori''. Izločanja mukusa spodbujajo jedi s cinkom. Veliko ga je v mesu, morski hrani, pivskem kvasu, bučnih semenih, v meti, gorčici, jajcih. Zelnica in zelje imata veliko glutamina za celjenje pri razjedah in veliko S-metyilmetionina, ki regenerira želodčno sluznico, podobno kot tudi peteršilj in zelena solata.  Pomaga tudi fižol, zlasti rdeči in beli. Česen je oster, a blaži ulkus, zaradi alicina in dialil disulfida.

Pomnimo: Limonin sok je samo navidezen paradoks: limona je kisla, a ima bazičen prebavni ostanek, kalijev karbonat, ki ima nasproten učinek in nevtralizira odvečno kislino ter posledično varuje sluznice!

 

Ali drži, da smo si za zgago krivi sami?

Drži v veliki večini primerov. Zgaga ali refluks se kaže kot pekoča bolečina v požiralniku. Tja namreč uhaja želodčna kislina, ker je popustila zaklopka iz mišičnega tkiva – tako imenovana spodnja mišica zapiralka.

Z zgago se najpogosteje srečamo ob prenajedanju. Prvi pogoj zanjo so obilni mastni in mesni obroki z veliko sladkih poobedkov z nekaj kosi dobro nadevane orehove potice, tortic... Vzrokov za zgago je poleg prenajedenosti seveda še več.

Prva hitra pomoč, ko nas zaradi preobilja peče zgaga, je staro ljudsko načelo, da  začnemo hoditi. Gibanje namreč izdatno pomaga prebavilom. Še boljše je, če s seboj vzamemo topel ali hladen zeliščni čaj, najbolje mešanico iz mete, melise in rmana ... in pijemo po požirkih. Zgago blaži tudi zvečilni gumi brez sladkorja.

Pomnimo: največja napaka je, če takoj po preobilnem obroku in zgagi ležemo ali obsedimo v kotu, da bi si odpočili. Tedaj bo zgaga še izrazitejša.

Pri akutni zgagi pomaga soda bikarbona. A z njo moramo ravnati previdno. Najbolje je, če pol žličke sode bikarbone raztopimo v skodelici mlačne vode in vanjo pokapamo še nekaj kapljic limoninega soka. Sama soda bikarbona proizvede preveč plinov v črevesju, limonin sok pa te pline nevtralizira.  

 

Ali drži, da jabolk  ne bi smeli uživati zvečer?

Ne drži! Vzrok za morebitne težave je, da uživajo premrzlo jabolko ali pa goltajo cele kose in jih premalo prežvečijo. Rezine jabolk rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe, ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo. Jabolka so pravzaprav blagodejna za želodec. Jabolčna in vinska kislina v jabolkih nevtralizirata  presežek želodčne  kisline.

Dobro je vedeti: rahlo pečeno jabolko sodi med najbolj prebavljive jedi.

Jabolka so bogat vir kalija in drugih mineralov in uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo revmatične težave sklepov, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovit sadež proti virusu herpesa. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.

Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena ali v sokovih*.

*Dobro je vedeti: bistri sadni sokovi vseh vrst brez vlaknin imajo obilico fruktoze, ki jo prebavljajo šele bakterije v črevesju. Pri tem nastane obilo plinov, ki napenjajo. Ne zmanjšajte uživanja sadja, ali motnih sokov, ki imajo vse, tudi vlaknine, marveč se izogibajte bistrim sokom brez vlaknin.

 

Ali drži, da so vlaknine težke za želodec?

Ne drži! Vlaknine so zelo koristne za želodec in črevesje. Vlaknine iz kompleksnih, polnozrnatih in neprečiščenih ogljikovih hidratov ter surovo sadje in zelenjava v prebavilih nabreknejo in naredijo tanko plast zaščitnih snovi. Toda pazimo: enostavni, prečiščeni ogljikovi hidrati take zaščite ne nudijo in izpostavijo želodec in dvanajstnik pretiranemu delovanju želodčne kisline. Taki, enostavni ogljikovi hidrati pa so hitra pomoč pri zgagi ali vznemirjenem želodcu.

Fižol je dober vir vlaknin. Pred stotimi leti so tudi s pomočjo stročjega fižola pridobili okrog 40 gramov vlaknin na dan. Danes jih uživamo samo 15 gramov na dan. V pomanjkanju vlaknin je tudi iskati vzrok zakaj je danes več sladkorne bolezni, več holesterola in trigliceridov, veliko prebavnih težav in več atritisa.

 

Ali je res, da banane pomirjajo vzburjen želodec?

Res je. So zelo lahko prebavljive in hitro pomirjajo vzburjen želodec. Banane so morda najbolj priročna pomoč. Vsebuje veliko ogljikovih hidratov in tudi vitamin B1, ki zagotavlja, da banane ne redijo, čeprav so sladke in nimajo vlaknin. So zelo lahko prebavljive in pomirjajo vzburjen želodec. Pektin v njih pa pospešuje prebavo. Britanski znanstveniki so prepričani, da okrepijo nastajanje pregradnih celic, ki varujejo steno želodca pred kislino. 

Banane: zdravijo sluznice prebavil, očistijo telo odpadnih snovi in zato so  priporočljive ljedem z artritisom. Zaradi vitamina A pomirjajo vnetja in odpravljajo želodčne in črevesne težave.

 

 

ŽELODČNO KISLINO.

 

Ali je res, da so ogljikovi hidrati zoper slabost in bruhanje?

Res je, drži. A preden si jih pripravimo, spijmo kozarec hladne ali mrzle vode ali zaužijmo žlico meda.  Druga pomoč so: ingverjev čaj, ingverjevo pivo, ali ingverjev bombon,  čaj iz kamilic, melise, mete in poprove mete, domači izotonični napitki. Preprosto domače zdravilo, ki so ga uporabljale naše mame, je, da pokapamo kocko sladkorja z limoninim sokom in zaužijemo.

Pri ogljikovih hidratrih in slabosti je narobe svet. Ponavadi predlagamo kompleksna ogljikove hidrate. Če pa nam je slabo, takoj zaužijmo hitro razgradljive ogljikove hidrate z visokim glikemičnim indeksom; lahko na primer pojemo nekaj keksov, rezino belega kruha ali prepečenca. To hitro umiri želodec in nato lahko pojemo nekaj koščkov puranjih ali piščančjih prsi.

Dobro je vedeti: Pri slabosti je bolje mirovati, saj premikanje draži center za ravnotežje ter poslabša slabost in vodi v bluvanje. Pomaga tudi hladen ali mrzel obkladek na čelo. Nekateri predlagajo tudi globoko in zavestno dihanje, da preusmerimo pozornost s slabosti.

Jutranjo slabost za nosečnice najlažje blažimo z ingverjevim in drugimi čaji, med njimi iz kamilic, melise in poprove mete. Slednja ni priporočljiva za tiste nosečnice, ki jih muči tudi zgaga. Zelo učinkovit je menda čaj iz svežih listov malin (malinjaka), vendar bi se morale nosečnice prej posvetovati z zdravnikom, saj ta čaj lahko sproži prezgodnji porod. Bolečine v trebuhu, ki povzročajio slabost, blaži žvečenje janeža ali komarčka. Priporočajo tudi vonjanje limonine lupine.

Nosečniško slabost blažijo živila z vitaminom B6. Dobimo ga v bananah, orehih, kalčkih, polnovrednih žitih, v perutnini, jajčnem rumenjaku, kuhani zelenjavi, ribah, dinjah, zelju in belem rižu.

Kogar pa je že premagalo bruhanje, ne glede na nosečnost, pa naj zaužije – sladoled. S tem nadometi izguljeni sladkor. Prav tako naj v nadaljevanju uživa lahko hrano; pomembno je, da jo porazdelimo na veliko manjših prigrizkov in jih uživamo vsako uro ali dve. Koristi grozdje, tudi jabolko, banana, kakšen oreh ali rezina sira.

 

Ali drži, da mleko pomaga pri težavah z želodcem, drugi temu oporekajo. kaj je resnica?

Pomaga - da in ne. Prvih 20 min mleko pomaga, potem je ravno nasprotno, spodbudi še večji naval želodčne kisline. Rešitev so fermentirani mlečni izdleki: jogurt, kislo mleko...

 

Ali drži, da imajo pri prebavi veliko vlogo tudi zelišča in grenčine?

Drži! Grenčine v zelenjavi in zeliščih izboljšajo želodčno kislino in vzbujajo apetit, pospešujejo prebavo, odpravljajo krče in napihnjenost, pomagajo pri  pomanjkanju prebavnih sokov, ko v želodčnem soku ni dovolj kisline in fermentov, ter pri lenosti želodca. Zato obvezno sodijo k mastnim jedem. Sem sodijo regrati, radiči vseh vrst..., pa tudi grenka zelišča, med njimi pelin.

Med ljudmi so dobro znane tudi grenčice, narejene brez sladkorja, le iz mešanice zelišč, namočenih v žganju. Poleg pelina ljudje najpogosteje pripravljajo grenčice iz tavžentrože, rmana in brinovih jagod. Poleg teh so za pripravo teh digestivov primerni še komarček, majaron, šetraj in meta.

Čaji kot poparki rmana, komarčka, nageljnovih žbic, cimeta in ingverja pomagajo pri prebavi po težkem obroku. Ingver krepi želodec, črevesje in izločanje encimov; je zdravilo zoper slabost in bruhanje nosečnic in med potovanji. A ni primeren za bolnike z gastritisom ali čirom. Kardamom poživlja želodec in črevesje, vroč poparek blaži napihnjenost, kolike, vetrove, slabost in bruhanje ter uravnava pretirano želodčno kislino.

 

Ali drži, da pekoče začimbe, denimo poper, kajenski poper, razni čiliji, škodijo želodcu in črevesju?

Mit o škodljivosti ostrih začimb, popra, feferonov in čilijev... ne drži! Novejše raziskave ugotavljajo, da kapsaicin v ostrih začimbah spodbuja dodtok krvi v razjede in tako pomaga celiti te drobne ranice. Ker kapsaicin deluje tudi kot lokalni anestetik, zmanjšuje bolečine zaradi teh razjed.

Prav tako ne drži mit o kavi brez kofeina, češ da ta ne škodi, čeprav spijemo več kot šest sskodelic kave na dan. Učinek kave brez kofeina je povsem enak učinku prave kave s kofeinom. Seveda to ne pomeni, da zmernih količin kave ne bi smeli piti!

 

Katera hrana krepi in spodbuja pravilno delovanje želodca?

Krompir je najbolj vsestranska pomoč želodcu in prebavilom. Je lahko prebavljiv  in je priporočljiv v vseh dietah. Je lahko kot redka juha, kot krompirjeva juha s kumino, kot sestavina juhe za zdrav želodec, kot pire in podobno. Krompir deluje tudi kot antacid, ki navtralizira pretirano želodčno kislino. Blaži razjede na sluznici in kolike.

Sveže zelje: Če uživamo surovo zelje, to ustvari v želodcu sluzasto prevleko z varovalnimi sestavinami. Zato preprečuje in celo zdravi razjede v želodcu, dvanajstniku, pa tudi vnetje želodčne sluznice, zgago in razjede v debelem črevesju. Korenček:  lajša verove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži hemoroide. Za odpravljanje strupov priporočajo dvodnevni post s korenčkovim sokom.

Jabolko: ima jabolčno in vinsko kislino, ki zmanjšujeta učinek premočne solne kisline iz želodca in pomaga pri ulkusu. Jabolko pred ali med obroki uravnava kislinsko-bazično razmerje. Enako pomagata tudi paradižnik ter jabolčni kis z medom. Sladka jabolka zmanjšujejo zakisanost krvi. Kisla jabolka pa popravljajo pokvarjen želodec.

Papaja: ima encima papain in chymopapain, ki pomagata razgraditi beljakovine,  zato pospešujeta prebavo,  umirjata želodec in lajša zaprtje.

Čebula je močno razkužilo in pomaga preprečevati želodčne infekcije in črevesne bolezni.

Česen: izboljšuje prebavo, krepi izločanje prebavnih sokov in pospeši prehod hrane po črevesju.

Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice, čire na želodcu...;

Beli riž: če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano, zato sicer bolj zdrav, a težje prebavljiv rjavi riž tokrat odpade. Bel riž tudi blaži diarejo.

Kombuča: je primer simbioze več vrst ocetno kislinskih bakterij in ene ali več kvasovk v celulozni membrani.  Čaj iz kombuče blaži s polifenoli (katehini) deluje protibakterijsko, blaži ulkus in odpravlja prebavne motnje. 

 

Recepti Majde Rebolj iz kuharske paralele v oddaji TVS Dobro jutro v Litiji 7. 9. 2018:

 

Okisan krompir s krpicami: količina za 4 osebe:

 

Potrebujemo: 25 dag krompirja, 1 dag maščobe, po 5 dag rumenega in rdečega korenja, 4 dag čebule, 2 stroka česna,  2 dag moke, 1 dag sladke mlete paprike, 10 dag krpic, 1,25 l kostne juhe,  sol, lovorov list, majaron, šetraj, zelen peteršilj, 2 žlici jabolčnega kisa ali belega vina.

Pripravimo:  na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo dekorativno narezano korenje. Moko prepražimo dodamo strt sesekljan česen, mleto papriko,na kocke narezan krompir, lovorjev list,šetraj, sol ter zalijemo s kostno juho. Na pol kuhanemu krompirju dodamo krpice in jed skuhamo. Nazadnje dodamo sesekljan peteršilj, jabolčni kis ali belo vino.



Krpice:                                                                                                

Potrebujemo: 15 dag moke, 1 jajce.

Pripravimo: iz moke in jajca naredimo rezančevo testo. Oblikujemo hlebček, ga pustimo počivati, potem testo razvaljamo, pustimo da se nekoliko osuši, nato ga narežemo na krpice ter juho zakuhamo.

 

Štruklji s pregreto smetano:              

                                                

Potrebujemo: 25 dag moke, 1 jajce, 1,5 dl vode, 2 dag olja, 2 dag soli. Za nadev pa: 3/4 kg odcejene topljene smetane, 2 jajci, sol, pest krušnih drobtin ali pšeničnega zdroba, 3 dag masla, 3 dag medu.     

                                                           

Pripravimo: Iz sestavin naredimo vlečeno testo. Na pomokanem prtu spočito testo razvaljamo, premažemo z oljem in testo tanko razvlečemo. Z ostrim nožem porežemo robove. Dobro odcejeni smetani dodamo jajci, sestavine premešamo; če je nadev preredek dodamo drobtine ali pšenični zdrob. S tem nadevom premažemo razvlečeno testo. Štruklje zavijemo in jih kuhamo v foliji in vreli vodi pol ure. Kuhane štruklje odvijemo jih narežemo, zabelimo s topljenim maslom, med katerega smo dodali malo meda.

 

Krompir z jabolkikoličina za 4 osebe;                                             

Potrebujemo:  50 dag krompirja, 60 dag jabolk, sol,  10 dag ocvirkov, sladkor ali med po okusu.                                                                                                  

Pripravimo: krompir operemo in olupimo ter ga skuhamo v odmerjeni količini slane vode. Olupljena jabolka dušimo. Kuhan krompir odcedimo mu dodamo stopljene ocvirke ter pretlačimo. Jabolka pretlačimo, po želji osladkamo ter serviramo poleg krompirja.