Čebele privlačijo barve in vonji; ko iščejo medičino se ozirajo na barvno cvetoče rastline. Vonj pa je bolj za varovanje oziroma zaznavanje nevarnosti, občutljive so na naš znoj, parfume ipd.

 

Čebelji red

 

V panju vlada urejenost, da ji ni para, čeprav površen pogled pokaže prav nasprotno – navidezen kaos.

 

Toda že prvi ali drugi dan svojega življenja čebele sprejmejo prvo nalogo: postanejo negovalke novega zaroda. To delajo teden dni. Nato prvič zapustijo panj in gredo na prvi izlet, ogledajo si okolico panja in si sliko vtisnejo v spomin. V tem času tudi izločajo v panju vosek, ki ga zgnetejo v obliko za graditve novega satja, čistijo panj in po potrebi stražijo pri vhodu v panj.

 

Šele po treh tednih postanejo delavke-nabiralke, ki nabirajo medičino in cvetni prah. Sočasno nabirajo tudi sladko mano, medeno roso listnih uši in vodo ter rastlinske voske in smole, ki jih uporabijo kot gradbeni material, in vse to znosijo v panj.

 

Čebele ne letajo vsevprek po cvetovih, marveč delajo selekcijo. Če so začele nabirati medičino na eni vrsti cvetov, potem bodo zvesto obiskovale te cvetove toliko časa, dokler je na njih dobiti kaj medičine in cvetnega prahu. S tem zagotovijo prenos peloda na rastline iste vrste in jih oplodijo. Posamezna čebela izleti do 15 krat na dan in med enim krogom obišče do 150 cvetov do poldrugi kilometer daleč.

 

Čebele sicer ravnajo nagonsko, ne razumsko, a vsekakor smiselno. Tako čebele čistilke odstranjujejo tudi zajedalce, ki bi povzročili bolezni in ogrozili panj. Nekaj čebel vedno spremlja matico, jo negujejo in hranijo z matičnim mlečkom, hkrati pfrenašajo feromone, ki jih izločajo matice in ti spodbujajo delavke k delu. Mlade delavke se nenehno gibljejo po satovju in pregledujejo celice, mlade krmilke pa hranijo ličinke - žerke. Ko se ličinke zabubijo, jih zadelajo z voščenim pokrovčkom, ki sicer prepuščajo zrak. Ta čas je najbolj občutljiv, saj se prav tedaj, ko mlade čebele pokrivajo zalego, se v celice lahko naselijo najhujši čebelji zajedalci – varoje. 

 

Satje gradijo čebele mladice, stare od 8 do 17 dni. Oblikujejo šetrerokotne celice, ki so do potankosti enake, čeprav vsako celico gradi več čebel. Vhod v panj stražijo čebele stare od 12 do 25 dni, še preden postanejo delavke – nabiralke. Pregledajo prav vsako priletelo čebelo, preden jo spustijo v panj. Šele čebele starejše od 21 dni postanejo pašne čebele oziroma nabiralke.

 

Informacijski sistem čebel

 

Zanimivo je, da se čebele o paši medsebojno obveščajo, in sicer s posebnim plesom sporočajo kraj in oddaljenost paše. Prav to opravilo je morda najbolj inteligentno početje teh malih bitij. Plesalke se gibljejo po satju v obliki krožnice ali osmice. Na prehodu osmice, ko plesalka zamenja smer obračanja, ziba zadek in brenči in krili. Zibanje je vedno v isti smeri, glede na navpičnico pa se ujema s smerjo paše in položajem sonca. S tresljaji pa sporočajo oddaljenost pašnika. Kolikor počasnejše je zibanje tem bolj oddaljena je paša. Kolikor hitrejše je potresavanje njihovega zadka in brenčanje, tem bližja je paša. Delavke, ki šele odhajajo na pašo, se plesalkam približajo in zaužijejo prinesen vzorec hrane ter se z njim vzburijo in navdušijo za pašo. Čebelji red je torej naravnost fascinanten, natančen in smiselen. Tudi rojenje čebel je naraven pojav, saj je konec maja ali v začetku junija razvoj čebel dosegel vrh in je v panju postalo za vse premalo prostora. Zato si pač mora nova družina poiskati nov dom. Naloga čebelarja je, da jim pri tem pomaga.

 

Posebno mesto za zdravje bi morali imeti medeni napitki in koktajli

 

Vsi poznamo med in njegove zdravilne učinke, manj je takih, ki vedo, da so poleg sladkorjev v medu še voda, organske kisline, minerali, vitamini, pelod, vosek, flavonoidi, fenoli, lipidi, terpeni, pigmenti in proteini. Pomembni so še encimi in aromatske snovi. Encimi iz meda so še bolj učinkoviti in hitreje delujejo, če med razstopimo z vodo, dodamo limonin sok ipd... ali z jogurtom, hladnim mlekom... Ko méd raztopimo v vodi, se aktivnost encima glukoza-oksidaza poveča do 50.000 krat! Protibakterijski učinek se hitro močno poveča, zato je najboljše méd raztopiti in spiti kot napitek. Ne smemo pa ga raztopiti v vročem čaju, ker uničimo encime!

 

Osnovna sestavina meda so sestavljeni sladkorji, predvsem saharoza. Toda čebele te sladkorje obdelajo z encimi iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo na enostavne, na fruktozo in glukozo. Zato je med najboljši vir energije za človeka.

 

V medu je tudi cvetni prah iz okolja, v katerem je bila paša. Prav zato je za naše zdravje zelo pomembno, da uživamo predvsem lokalno pridelan med, domač med, saj s tem vnašamo v telo lokalni cvetni prah, na katerega smo navajeni. V praksi domač med ne povzroča alergij, česar ne moremo tako zlahka trditi za medove z drugih koncev sveta.

 

Prav zato je toliko bolj pomembna akcija Pomagajmo čebelici- ocvetličimo mesto, ki v Sloveniji letos poteka že četrtič.  S tem projektom spodbujajo meščane, naj na svojih okenskih policah gojijo medovite cvetlice in s tem pomagajo mestnim čebelam do dobre paše.

 

Zeliščne palačinke

 

Zelišča nikoli niso osnovna hrana, pač pa kakor navdih, ki vodi roko umetnika, da njegova umetnina na platnu zažari v popolnosti. Ali kot pika na ''i'' tistega, ki obrača črke po papirju... Zelišča ne vstopajo v prebavni proces in se ne razgrajujejo na osnovne sestavine, tako kot na primer druga hrana na beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe. Marveč obogatijo okus jedem ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno, pomirjevalno in uravnotežno na notranje organe ter jim pomagajo pravilno opravljati njihove funkcije v telesu.

 

Dragoceno bogastvo zelišč je v številnih eteričnih oljih in njihovem prepletanju; to  opredeljuje okus in aromo in tudi temeljne značilnosti zelišč, kar potem s pridom uporabimo za izboljšanje arome in okusa jedi. Pravi pomen zelišč za naše telo pa ni  samo v izboljšanju jedi, marveč je skrit v njihovem učinkovanju, saj so nepogrešljiva v vsaki zdravi prehrani kot vir vitaminov in mineralov ter eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (kot naravnih antibiotikov) in drugih dragocenih učinkovin, zlasti organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in tudi zaščiti prebavnega trakta. Pri zeliščih so uporabni cvetovi, plodovi, semena, listi in celo korenine; ponekod samo nekaj, drugod lahko vse.

 

Med zelišči bi tokrat želela opozoriti na pehtran

 

Ta je zelo uporaben kot pomoč pri zdravljenju, saj osveži in okrepi telo. Po zaužitju postanemo opazno bolj vedri in pomirjeni. Uporaben je pri neješčnosti, lajša prebavo in pospešuje izločanje žolča, učinkuje protivnetno, rahlo odvaja vodo in odganja gliste. Ker izboljša okus in aromo, ga nenadomestljivo uporabljamo v vseh neslanih dietah. Za nas, ženske, je pehtran zelo koristen. Uravnava namreč mentruacijo, zlasti tedaj, ko izostaja. Vse, ki imajo te težave, naj teden dni prej začnejo piti po dvakrat na dan skodelico pehtranovega čaja.

 

Za oba spola velja: pehtran spodbuja tek po daljši bolezni. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča tistim, ki imajo preveč želodčne kisline. Kot diuretik je priporočljiv ledvičnim bolnikom, pljučnim bolnikom pa za lajšanje dihanja. Še nasvet: če se vam kolca, ugriznite v svež pehtran. In kolcanje se bo kmalu pomirilo...

 

Lahko bi rekli, da je pehtran rastlina, ki plemeniti vse okrog sebe. Pri nas ga najbolj pogosto uporabljamo za pehtranovo potico, pehtranove štruklje in druge močnate narastke ter za pehtranov kis. Toda pehtran izboljšuje okus tudi vloženi zelenjavi, med njimi kumaricam, rdeči pesi, belušem, korenčku, zeleni in celo bučkam. Z vsemi naštetitmi se lepo ''štema'' tudi v svežih jedeh in prilogah. Marsikatera kuharica prisega, da mora ''biti zraven'' v vseh belih smetanovih omakah, zlasti za perutninsko meso in teletino. In seveda potem v raznih prikuhah, zlasti s stročjim fižolom. Pehtran dopolni okus tuninemu in še kakšnemu drugemu namazu, v Sredozemlju ga uporabljajo kot oplemenitenje okusa oljčnega olja. Francozi ga mešajo s timijanom, peteršiljem, drobnjakom in drugimi začimbami in s to mešanico bogatijo okus jajčnim jedem in solatam. Zaradi blagodejnega učinka pehtranovega eteričnega olja na prebavo, ga dodajajo grenkim likerjem.

 

Kdo so bili sodelujoči? 

 

Spet smo kamero prižgali na tržnici v BTC Cityju. Razlog je bil tudi v tem, da je BTC partner v projektu  "Ocvetličimo balkone-pomagajmo čebelicam". Cilj tega projekta, ki traja že več let je, da bi z medovitimi rastlinami na balkonih blokov in stolpnic znatno povečali možnost paše za naše kranjske čebelice, ki bolj kot podeželje poznajo mesto.

 

Ponudbo številnih medovtih rastlin so razkazali predstavniki Kalie, Semenarne Ljubljana. Prinesli so tudi posebno eko-zemljo za zelišča. Ponudnik čebeljih izdelkov v BTC, Čebelarstvo Vasič, je predstavilo vse vrste medov, priznani čebelar Tobe Tome pa je predstavil zdravilne učinke meda in drugih čebeljih produktov, pa tudi svoje izkušnje z apiterapijo. Ponudnik mesnin v BTC, Arvaj iz Kranja, pa je prikazal  več jedi z medom, od šunke z medom, budl, piščančja bedra z medom, medene kocke,  medene štrukjle in medeno potico. V Živo smo pripravljali jagodni napitek z medom, napitek iz suhega sadja z medom, koktail  s korenčkom in medom, jabolčno pijačo z medom.