Človeka zaznamuje marsikaj. Mu daje indentiteto. Kar pomemben element tega pa je hrana, ki je bila v vsej zgodovini naših prednikov in v precejšnji meri je to še danes, tesno povezana s prazniki in pravcatim obrednim obedovanjem ob njih. Kako nas prazniki zazanmujejo smo šli z našo terensko ekipo preveriti v Ribnico.

 

Odločila sem se, da bom  nekaj besed namenila ribniški trojki. To je vsebinsko bogata enolončnica v kateri je ravnovesje esencialnih aminokislin, ki jih telo samo ne more narediti in so nujne za gradnjo in obnovo telesa. Trojko bi lahko razglasili za uravnotežen in popoln obrok, če jo še malce dopolnimo z maščobami, denimo ocvirki ali slanino, na kateri najprej prepražimo sestavine.

 

Recept za ribniško trojko:

Temeljne sestavine so tri: domač rdeč fižol ribn'čan, rumeno korenje in koleraba. Najpogosteje uporabijo še krompir, rdeče korenje, por, čebulo, česen in peteršilj ter poper in sol.

 

Trojko pripravimo: fižol ribn'čan namočimo čez noč, vodo zjutraj odcedimo in ga v novi vodi kuhamo najmanj eno uro. Posebej na masti prepražimo čebulo, por, korenje in kolerabo. Nato prilijemo nekaj vode, ki smo jo odvzeli iz lonca, v kateri kuhamo fižol, premešamo in vse to prelijemo v lonec s fižolom (nekateri prisegajo na bakren kotlič). Kuhamo še toliko časa, da je fižol kuhan.

 

Temeljna sestavina trojke je fižol ribn'čan.  Za fižol velja, da je zakladnica zdravja, poln energije, uskladiščene v  ogljikovih hidratih. Energijska vrednost fižola v zrnju je okrog 1.435 kJ/100 g živila. Toda energija ni vse; najpomembnejše so beljakovine. Teh je v fižolu v zrnju do 24 mg/100 g suhe snovi. Fižol je morda najboljši vir rastlinskih beljakovin, ki so tudi dobro izkoristljive, vendar niso popolne, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Zato je dobro fižol kombinirati z živalskimi beljakovinami, denimo fižol z mesom ali jajcem. S fižolom poleg beljakovin hkrati pridobimo ogljikove hidrate in vlaknine, a le malo maščob.

 

Med rudninami moram poudariti odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar je zelo dobro za uravnavanje krvnega tlaka. Dobro je tudi razmerje med kalcijem in magnezijem, kar je dobro za preprečevanje osteoporoze. Od drugih rudnin so še: silicij, železo, mangan, baker, kobalt, selen in molibden. Vitaminov je cel kup. Toda večina se jih s kuhanjem uniči. Ostane pa inozitol ali vitamin B16, ki skupaj z vlakninami močno zniža holesterol LDL. V fižolu, zlasti v rdečih in temnih sortah, je tudi približno enaka količina antioksidantov kot v grozdju in brusnicah.

 

Tudi vlaknine v fižolu so zelo pomemebne, topne in netopne. Na podlagi raziskav so ugotovili, da uživanje po 170 gramov kuhanega fižola redno vsaj mesec dni zniža trigliceride za dobrih 10 odstotkov in za 20 odstotkov holesterol. Fižol ima vsaj šest sestavin, ki zmanjšujejo holesterol in s tem posredno pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Vlaknine so koristne tudi za zdravljenje jeter, žolčnika in sečnih poti, saj spodbujajo izločanje sečne kisline. Fižol je pravcato ''zdravilo'' proti artritisu, vendar samo, če je v črevesju ustrezna mikroflora. Zaradi vlaknin fižol blagodejno deluje na črevesje in prebavo, saj vlaknine vežejo različne strupene snovi.

 

Predsednica DPŽ Marinka Vesel je predstavila tradicionalno velikonočno jed alelujo, ki so jo jedli na veliki petek, ko je veljal strogi post. Pripravljali so jo iz repnih olupkov, ki so jih šparali vse leto; repo so lupili v čim daljših trakovih...

 

POSTNA JED »ALELUJA«

 

Prišparane in posušene olupke so gospodinje dobro oprale, nekaj časa namakale, potem pa pripravile jed. Repne olupke so najprej skuhale, odcedile, sesekljale in jih nato v ponvi pomokale s črno moko, ter jih zalile z juho, kjer se je prej kuhalo prekajeno svinjsko meso. Ko se je to zgostilo, so jed poljubno zabelile ali z ocvirki ali z prepraženo čebulo na svinjski masti.

 

Repa je zelo stara evropska kulturna rastlina, vedno zapostavljena, večno v senci zelja. Najpogostejši sta poletna in strniščna repa, repe obeh vrst se po sortah spet ločijo po obliki in barvi. Po obliki so repe lahko bolj podolgovate ali bolj okrogle, po barvi najpogosteje bele barve z rožnatim pridihom, lahko tudi bledo rumenkaste ali svetlo rjave barve. Vse različice imajo značilen sladek in rahlo pekoč okus. Med hranilnimi snovmi v repi so  beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vlaknine, nekaj je tudi vitaminov in mineralov. Svežo mlado repo uživamo do srede jeseni, skisano najpogosteje čez zimo in vse leto.

 

V repi nikakor ne smemo prezreti treh bistvenih snovi: žveplove spojinevitamin K in mineral kalcij. Prav zaradi žveplovih spojim sodi repa med najbolj učinkovita naravna čistila našega telesa, zlasti sečnih poti; očisti vse ''kotičke'', kjer zastaja sečnina. Žveplene snovi v repi razmaščujejo jetra, razstrupljajo in čistijo kri. Ta funkcija pride zelo prav po praznikih, po prekomernem uživanju alkohola, nikotina in drugih nevarnih substanc. Te se vežejo na žveplo in z urinom izločijo iz telesa.  Morda je prav temu pripisati velik diuretični učinek repe.

 

Zaradi fitoncidov v repi jo lahko uporabljamo za izpiranje pri vnetju grla. Fitoncidi so antibiotične snovi, ki jih rastline sproščajo neposredno v zrak in že v majhnih koncentracijah zavirajo razmnoževanje bakterij in jih uničujejo. Mednje sodijo razna eterična olja in saponini; obojih je v repi dovolj, da repni sok pomirja kašelj in pomaga pri izkašljevanju.

 

Žveplo je tudi sestavni del glutationa, ki preprečuje kvarjenje celic, ter aminokisline metionin; ta pa preprečuje izplavljanje glutationa iz telesa. Žveplo sodeluje pri nastajanju heparina, ki je najpomembnejši telesu lasten antikoagulant, zato je mogoče šteti repo za učinkovito obrambo pred krvnimi strdki. Pomembno vlogo imajo žveplene snovi tudi pri nastajanju inzulina za uravnavo krvnega sladkorja ter  keratina, brez katerega nimamo dobrih las in nohtov. Žveplo spodbuja nastajanje hrustanca in mazalne tekočine med hrustančnimi ploščicami ter vezivnih kit.

 

Rastlinska oblika v maščobah topnega vitamina K, imenovana filokinon ali vitamin K1 je pomembna za vezavo kalcija z beljakovino ostekalcin; šele skupaj lahko nastane nova kostnina. Vitamin K celi rane, saj skrbi za pravilno strjevanje krvi, tudi pri krvavitvah ob menstruacijah in menopavzi ali pri slabem celjenju ran. Prav tako je vitamin K nujen za preprečevanje želodčnih in črevesnih motenj. Kalcij v repi je nujen za kosti, za pravilno strjevanje krvi, za ritmično delovanje srca in dobro delovanje možganov; je veliki pomirjevalec in odločno pomaga pri nespečnosti. Prav tako preprečuje bolečine v mišicah.

 

Seveda ima repa še vrsto drugih mineralov, med njimi nekaj železa, natrija, kalija, fosforja in magnezija. Med minerali je treba omeniti zlasti izrazito dobro razmerje med njimi, zlasti med kalijem in natrijem, zato je repa izvrstna pomoč za zdravo srce in krvni obtok ter za preprečevanje celulita. V repi je še nekaj drugih vitaminov: vitamin B1 proti pozabljivosti, B2 proti dermatitisu, B9 (folne kisline) za več volje in vitamin C, če repa kali.  V repnih cimah je od 100 do 140 mg/100 vitamina C, kar je zelo veliko. V praksi, takoj, ko repa vzkali, cime potrgajmo in jih zamešajmo med solato. Kot vse križnice ima repa veliko zaščitnih glukozinolatov, ki delujejo antimikrobno. Pri njihovi razgradnji nastajajo snovi, ki naj bi preprečevale nastajanje malignih celic in celo zavirale raka. Velja pa opozoriti, da bi se morali pretiranega uživanje repe izogibati le tisti, ki imajo motnje pri premajhnem delovanju ščitnice.

 

Kdo je vse sodeloval v oddaji? 

 

Najprej smo se oglasili izpred Rokodelsekga centra, na katerega so zelo ponosni, saj je rokodelstvo na ribniškem staro že več stoletij. Davnega 23. oktobra 1492, torej  leta, ko je Krištof Kolumb odkrili Ameriko, so v Ribnici prejeli cesarski ''patent', ki je določal, da smejo suhorobarji z Ribnice prodajati svojo robo ''od vrat do vrat'' po vsej dotlej znanem svetu.  Skratka, dokument izpričuje, da so bili Ribnčani  prvi, ki so vpeljali  direktno prodajo, ali direktno trgovino. 

 

No, drugi vklop je bil na grajskem dvorišču oziroma parku, na kar so domačini tako navezani, da vsakogar pošljejo najrej tja; najprej turiste, zagotovo ženina in nevesto in svate, saj je v gradu -  poročna dvorana.                                                                                                                                                                             

Zamislila sem si oddajo tako, da bomo pri rokodelcih prikazali postne jedi s širšega obnočja Ribnice, v gradu pa velikonočne jedi. Na obeh prizoriščih smo imeli tudi spremljajoče dejavnosti, ki so ponos Ribnice. Tako je Medard Pucelj predstavil že omenjen patent o prodaji suhe robe, Ivan Prelesnik, predsednik Vaškega etonološkega društva Hrovača, pa je govoril o dejavnosti društva, katerega pomembna letna prireditev je praznik fižola ribnčana. Z njim pripravljajo slovito trojko, v kateri so samo fižol, krompir, koleraba, korenje in začimbe, a vsaka gospodinja in vsak moški, ki se je loti, skuha nekoliko drugačno. Zato na jesen tekmujejo, kdo je najboljši.

 

Za našo kamero so trojko skuhale prizadevne članice društva, ki so pripravile tudi kisu fižol, fižol in zelje, spekle fižolov kruh in kifelčke. Jedi je predstavila Anica Petek, medtem ko je njen France Petek natrosil nekaj smešnih štorij, dejstev in skrivnosti o fižolu ribn'čanu.

 

Poklicni kuhar Nik Starc je s svojimi picami iz fižola, jagod, špargljev in mocarele, ki jih je v zadovoljstvo vseh navzočih pripravljal kar pred kamero, spomnil, da smo Ribnico obiskali prav na veliki petek, ko je post najstrožji in se mesa ne smemo dotakniti. Zato so bili ribniški štruklji, filajne, potica, kruh in pirhi, za kar se je potrudila Anja Pirnat iz gostišča Makšar, naravnost pregrešni za tak dan.

 

No poleg dveh zdomarjov, oprtanih z reti, rešeti in drugo suho robo, smo občudovali izdelovalca zobotrebcev ter pletenih košar in cekarjev, lončarje in keramičarje in še koga, ki se je trudil tako kot nekoč. Gospod Jože Zakrajšek je predstavil ribniški sejem, gospa direktorica Polona Rigler Grm pa dejavnost Rokodelskega centra.

 

V grajskem parku so nas presenetile članice DPŽ RIBNICA, ki so težko obložile mizo z velikonočnimi dobrotami. Pripravile so ševeliko več od tistega, kar mo pričakovali in sedogovorili. No, poudarek smo vseeno dali tradiciji: aleluji, bonf'lnem, riževi in ribniški povanco, pirhom po ribniško.... Jedi sta predstavili predsednica Marinka Vesel in Dragica Ilc. Upokojena učiteljica Bernarda Arko s turistične kmetije Boltetni pa je pripravila tradicionalno velikonočno košaro za k žegnu in ribniški želodec; govorila je tudi o običajih uživanja velikonočnih jedi v Ribnici.

 

Nasveti: Marija Merljak, dipl. ing. živ. teh. 

 

Fotografije: Ivan Merljak