Konec maja smo spet obiskali Tržič. Tokrat kot mesto dobrih misli in želja, mesto povezovanja in enakosti. Iz dobrih misli in želja pa zrastejo - pozitivna dejanja. Ideja se je rodila pri razmišljanju ravnatelja Tržiške osnovne šole Staneta Gruma, v kateri so tudi učenci različnih drugih narodov,  o tem, kako narediti sobivanje še boljše.

 

Skupno vsem nam je srce, ki ni samo organ, marveč center našega odzivanja na svet okrog nas. Srčnost kot nesnovni produkt srca pa daje sočnost našim mislim, jih usmerja k soljudem, ki jim namenjamo - vse dobro. Ne glede na rod, narod, raso, spol in vero.

 

S hrano poskrbimo tudi za dobro voljo.

 

Zanjo v našem telesu poskrbita dva nevrotransmiterja, prenašalca informacij v možganih, in sicer noradrenalin in serotonin. Oba preprečujeta razpad endorfinov, to je snovi, ki dajejo občutek veselja in sreče. Njuna naloga je, da prenašata informacije od enih možganske celice na druge, ne glede na vsebino informacije; naj je ta dobra ali slaba. Če noradrenalina in serotonina primanjkuje, prenosa ni, ali vsaj ne v zadostni meri. In brezvoljnost je tu. Ob večjem ali dolgotrajnejšem pomanjkanju obeh nevrotransmiterjev pa nastane depresija.

 

Za srečo poskrbi hormon serotonin. Torej: za prijetno, mirno spanje, duševno uravnovešenost in dobro razpoloženje moramo imeti dovolj serotonina. Ta je nevrotransmiter, ki prenaša 'pošto' med možgani in je eden najbolj znanih spalnih mehanizmov. Proces nastanka serotonina poteka prek kompleksnih možganskih metabolizmov, pri katerih sodeluje še folna kislina. Telo naredi serotonin iz aminokisline triptofan, vitaminov B6 in B3, magnezija in cinka. Ker nam lahko tudi čez dan primanjkuje volje, je prav, da razmislimo o ustrezni sestavi kosila kot glavnega obeda. Morda je pa bolj kot ob kosilu pomembno vedeti, da je serotonin nevrotransmiter, ki tudi zagotavlja dobro spanje, preprečuje tesnobo in zavira strah. Iz serotonina potem v možganih nastaja hormon spanca melatonin.

 

In kje vse to dobimo? Folne kisline je največ v zelenolistni zelenjavi in križnicah, triptofana pa je največ v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, v bananah, dateljnih in arašidih. Osnova za nastanek melatonina je aminokislina triptofan. Brez nje ne bomo zaspali. Veliko triptofana je v jajcih, mleku, špinači, v puranjem mesu, pšeničnih kalčkih, soji in ovsu.

 

Za nastanek serotonina potrebujemo še vitamine B6, C in folno kislino, pa tudi fruktozo, ki omogoča triptofanu lažji prehod skozi krvnomožgansko pregrado. Ljudsko priporočilo, da je za dober spanec potrebno spiti kozarec mleka z medom, je zato povsem na mestu! Nastajanje serotonina spodbujajo tudi še: čokolada, med, dateljni, zelena listnata zelenjava, bogata s folni kislino in - presenetljivo – tudi kava. Pri dolgotrajni nespečnosti ljudem vedno primanjkuje še mangana, cinka in maščobnih kislin omega3. Vse to dobimo, če si za večerjo skuhamo rjavi riž z grahom in ribo, za solato pa pojemo nekaj rdeče pese z oljčnim oljem. Ogljikovi hidrati iz krompirja, koruze in kaše sproščajo serotonin v možganih, ki – kot rečeno – osrečuje in pomirja.

 

Kakav, čokolada, med, ogljikovi hidrati, slaščice sploh, kava in ingver pa vplivajo na boljše delovanje serotonina. To se lepo opazi zlasti v mračnem zimskem času: ljudje z zimsko depresijo pogosto nevede segajo po slaščicah. Če pa želimo biti zbrani in budni, nikar ne posegajmo po slaščicah, marveč jejmo hrano, bogato z aminokislinami, na primer: mleko, jogurte, pusto govedino, puranove prsi, tunino in drugo morsko hrano. Izogibati pa se moramo čezmernemu uživanju nasičenih maščob, ker se te dolgo prebavljajo in 'kradejo' možganom energijo.

 

Noradrenalin pa nam bo dal zagon za delo, ustvarjalnost, okrepil voljo in nam ''napovedal'' uspešen dan. Za nastanek noradrenalina potrebujemo esencialno aminokislino fenilalanin, vitamine B3, B6 in C ter minerale cink,  magnezij, mangan, folno kislino in baker. Fenilalanin najpogostejše srečamo v koruzi in mleku. Precej ga je tudi v krompirju, ovsu, grahu, špinači in sezamovem semenu. Dober je tudi ovsen kruh, namazan s topljenim sirom, ali ''naložen'' s puranjo rezino, sirom in ''zelenjav'co'', najbolje iz pšeničnih kalčkov; obvezno s kozarcem mleka. Fenilalanin se v presnovi prek tirozina spremeni v noradrenalin.

 

Bosanski »uštipci«

 

Potrebujemo: 1 kg bele moke, pol gladke in pol ostre, kvasni nastavek (žlica moke, kvas, žlica sladkorja, dve žlici mlačnega mleka), topla voda, mlačno mleko in kuhinjsoa sol po potrebi.

 

Pripravimo: moko premešamo in presejemo, dodamo sol in v to zamešamo kvasni nastavek; postopno dodajamo vodo in mleko. Zamesimo (lahko tudi strojno) do gladkega testa, ki naj vzhaja. Vzhajano testo razdelimo na več kosov in jih razvaljamo na  do 1 cm debeline. Za testo razrežemo na 3-4 cm široke koščke. V primerni posodi na ustreznem olju za cvrtje koščke na hitro ocvremo po obeh straneh, podobno kot pri nas krofe. Ocvrte uštipce odcedimo in popivnamo na papirnate servieti in ponudimo še tople. Uštipke v Bosni ponudijo s svežim sirom (skuto) ali kajmakom.

 

Opomba: Uštipke ne moremo povsem enačiti z našimi krofi, zato jih tudi nismo prevajali s tem imenom, čeprav je podobnost velika. Uštipci so sicer slana jed in prav tako dopolnjena s slanimi dodatki. Krofi pa so slaščica.

 

Kaj pa boršč? 

 

Boršč je že zelo stara in tradicionaln narodna jed v Rusiji, Ukrajini in na Poljskem, poznajo jo tudi v Romuniji in Moldaviji. Osnovna sestavina je rdeča pesa in boršč je tudi staroslovanska beseda zanjo. Jed ima nenavadno veliko različic, ki se spreminjajo od kraja do kraja, vse uporabljajo meso, pač različno glede na regijo. Poznajo pa tudi vegetarijansko verzijo brez mesa. Rusi prisegajo, da je boršč njihov in ga kot takega razglašajo po vsem svetu. Toda bolj verjetno je, da je že v srednjem veku izvorno nastal v Ukrajini in se od tu širil na zahod, vzhod in proti jugovzhodu. Skrivnost priljubljenosti boršča je prav v rdeči pesi, saj je bila kot ena glavnih sestavin jedi zaradi svoje visoke vzdržljivosti na voljo vse leto.

 

In kako boršč v osnovi pripravijo?

 

Potrebujejo: za 3-4 l mesne juhe, 4-5 srednje velikih gomoljev krompirja, glavica zelja, vsaj  eno čebulo, 2 srednje velika korena, paradižnikovo mezgo ali omako, vino, kozarček sladke smetane, nekaj žlic olja, sladkor, sol, poper, jabolčni kis, mešanica suhih začimb, mleto paprika in lovor.

 

Pripravijo:  V vreli mesni juhi skuhajo olupljen krompir (kakih 40 minut). Medtem v večjo široko ponev stresejo drobno sesekljano čebulo, dodajo žlico grobe soli in na olju podušijo v odkriti posodi; prilijejo malo belega vina in še malo podušijo ter dodajo drobno naribano korenje, ne preveč grobo naribano peso, kozarček jabolčnega kisa in sladkor. To na zmernem ognju dušijo kakih 15 do 20 minut. Po potrebi zalivajo z vročo zelenjavno juho. Na koncu dodajo še paradižnikovo omako, lovor, zelišča, poper in mleto papriko. Kuhan krompir vzamejo iz juhe, pretlačijo in vrnejo  v juho, ki ji dodajo drobno naribano zelje. Kuhamo še kakih 10 minut in na koncu v lonec stresejo še podušene sestavine iz ponve. Po potrebi dosolijo, sladkajo ali okisajo, tik preden zavre, vmešajo sladko smetano in odstavijo.  Po navadi ohlajen boršč pustijo čez noč v hladilniku, saj je naslednji dan še boljši.

 

Kdo je sodeloval v oddaji? 

 

Minira Zejnulahi in Sabrija Reshani, ki sta v Tržič prišli s Kosova, sta ponudili špinačno pito, kosovsko pogačo in rogljičke. Bosansko kuhinjo je predstavila Nevenka Gavrić, in sicer: bosanske uštipke, solata s čebulo in smetano in kifelčke. Nekoliko drugačna je bila črnogorska kuhinja izpod veščih rok Malke Banović. Pripravila je: pito s skuto, črnogorske uštipke ter piškote z orehi.

 

Finsko kuhinjo smo spoznavali prek mame Minne Zupan; pripravila je: brusnični zdrob Puolukkapuuro ter Pulla (ali nekakšna finska potica, ki pa ji ne rečejo potica);bfrusnični zdrob), in slano pito iz rženega testa in mlečnega riža Karjalanpirkka. Beljgijsko nekoliko sladko flamsko kulinariko je predstavila Saskia J. M. Gouverneur,  in sicer: vaflje in čokoladni mus (jajca, smetana in čokolada). Rusko kulinariko  mame Olge Barabanove je predstavila hčerka Ivana, in sicer ''pelemene'' (meso in testo) in sirnike (skuta moka, jajce). Ukrajinsko kuhinjo smo spoznavali prek jedi gospe Marjanea Makarov; prinesla je kruhke s česnom in skuhala ukrajinski boršč.

 

Seveda ni šlo niti brez domače, tržiške kuhinje. Gospe iz DPŽ SVIT: Marinka Damjan, Marija Kavar in Marjeta Sodnik so pripravile tržiške flike (testo za kruh, kumina in kisla metana), kvašene štruklje na sopari, poštengano kašo (prosen akaša), jurjevo kapo (ajdovi žganci in zmešano jajce), mešto (ajdova moka, krompir in ocvirki) in melisin sok.

 

Avtorica: Marija Merljak 

 

Avtor fotografij: Ivan Merljak