V življenju je pač tako, da se moramo učiti in pripraviti, tudi na dopust. Hitro se lahko primeri, da gre kaj narobe. Najbolj noro je oditi v neznano ali v spremenjeno okolje, ne da bi se na nepredvidene dogodke kolikor mogoče pripravili. Skrbni ljudje bomo seveda najprej šli v lekarno in si kupili obliže, kakšno mažo in podobno. Toda vsega ne moremo predvideti. Dobro je vedeti, da si lahko pomagamo tudi z naravo, če znamo z njo sodelovati in biti z njo v ravnovesju. 

Že nekaj preprostih zelišč, listov zelenjave, cvetov ali koreninic nam je v pomoč še preden poiščemo zdravniško pomoč, če je ta nujna. Pa tudi mrzel kamen nam velikokrat pride prav in v pomoč. Če se udarimo, če nas piči insekt, ne bomo na vrat na nos tekali na urgenco, marveč si bomo takoj sami pomagali. Drugače je seveda pri zlomih, ranah in poškodbah, ki terjajo nujno zdravniško pomoč. 


S HRANO NAD PIKE, SONČNE OPEKLINE IN OBTOLČENINE:

Našo hitro pomoč bi lahko razdelili na tri dele:

 

I.del:     preventiva in priprava na odhod;

II.del:    nepričakovane težave in ukrepanje ob njih;

III.del:   kaj naredimo, če opazimo težave šele, ko se vrnemo domov.

 

 

Veliko seveda lahko storimo že v pripravah na odhod na dopust, drugače je, če nas je nepričakovana težava že ujela. V nekaterih primerih, na primer pri klopih, pa povečini težavo opazimo šele doma.

 

 

 

In kaj storiti, če nas opikajo komarji, čebele, ose, sršeni...  Je mogoče s hrano preprečiti pike ali si z njo pomagati, če so nas žuželke že pičile? Še najpogosteje imamo neprijetna srečanja s čebelami, osami in sršeni. Neprijetno je tudi, če neprevidno sežemo z roko v mravljišče ali nanj sedemo...

 

 

V naravi ima vse svoj smisel; tudi nadležne žuželke, ki rade pičijo, ga imajo. Kače in drugi plazilci tudi... Pik in strup, ki se sprosti ob piku, je njihova obramba, čeprav pri čebelah spominja na samožrtvovanje, saj čebela ob piku umre. No, danes večina ljudi NE živi več v skladu z naravo in v njej vidi le nepotrebno oviro do lagodnega življenja. Ne zavedajo se, da je človek krhka krona stvarstva in še kako odvisen od drobcenih čebel, ki oprašujejo rastline. Brez njih ne bo - hrane. 

 

 

Če bomo znali spoštovati naravo in vse živo v njej, bo naše telo kot del narave ustrezno reagiralo na njene izzive in si z naravo tudi pomagalo, če nas bo ta prizadela. Naše telo bo pripravljeno na pike žuželk in bo odziv na pike ustrezen, odločen, zunanji efekt majhen in ne bomo imeli alergij.

 

 

 

Pomnimo:  bodimo z naravo v ravnovesju! Insekti nas pičijo, če so ogroženi ali se tako počutijo. Pred odhodom v naravo se namažimo s sokom mlete ekološke limone skupaj z olupkom.

 

 

 

 

Na domačem vrtu ali balkonu, kjer smo pogosto s svojimi cveticami in rastlinami, lahko veliko preventivno storimo: tako lahko posadimo rastline, bogate z eteričnimi olji, ki odganjajo žuželke; na primer: paradižnik, poprovo meto, meliso, rožmarin, baziliko, vinsko rutico, sivko, origano, žajbelj, koprive, limone, limonsko travo... 

 

 

 

Dobro je vedeti: na vrtu in balkonu posadimo zelišča z močnimi eteričnimi olji, ki odganjajo insekte: žajbelj, sivka, melisa, rožmarin, baziliko....

 

 

Ko gremo v naravo, kjer je pričakovati pike komarjev in drugih žuželk, se namažemo z limoninim sokom, ki ga pripravimo iz ekološke limone skupaj z lupino, saj koristita citronsko olje in citronska kislina. 

 

 

Če prebodemo limono s klinčki in jo postavimo na nočno omarico, se zlahka ubranimo komarjev. Pred odhodom na travnik ali v gozd je dobro vedeti, da z obleko ne smemo posnemati rož. Primerna so sicer svetla oblačila, a ne pretirano pisana. Prav tako nikar ne uporabljamo deodorante in parfume cvetličnih vonjev, razen sivke. 

 

 

Pomnimo:  za bivanje v naravi so primernejša svetla oblačila,  sami pa ne uporabimo močnih vonjav.

 

 

 

 

Pazimo! Sintetična zaščitna sredstva, ki jih tako radi uporabljajo tudi vrtičkarji, najprej prizadenejo koristne, a občutljive čebelice. Pri naravnem preprečevanju z eteričnimi rastlinami pa ne pobijamo žuželk, marveč jih odganjamo. 

 

 

Če bomo znali živeti z naravo, se ne bomo bali pikov, ne bomo v nenehnem stresu zaradi žuželk in kač in ne bomo pričakovali alergij. Stres povzroča strah, pri tem pa naše telo oddaja čisto drugačne vonjave kot umirjen človek in ta vonj stresa žuželke in kače zaznajo kot napadalni in se skušajo ubraniti tako, da same hitreje reagirajo in pičijo. 

 

 

 

Vsi vemo, da žuželke enega bolj ljubijo, če lahko tako rečem in ga bolj obletavajo in hitreje pičijo kot druge, pa čeprav smo vsi v isti skupini. To je povezano z zakisanostjo telesa.

 

 

Podobno negativno sporočilo žuželkam in plazilcem kot stres daje naše telo tudi, če se NE prehranjujemo uravnoteženo in imamo močno zakisano telo. Znano je, da komarji nekoga bolj ljubijo od drugega in med ljudmi velja prepričanje, da imajo opikani sladko kri, a to ni res. Prav nasprotno, bolj zakisano. 

 

 

Znanstveniki so namreč dokazali direktno povezanost med enostransko prehrano in z zakisanostjo telesa in ljubeznijo komarjev. Če taki ljudje uravnotežijo svojo prehrano, sčasoma izgubijo privlačnost  za komarje... Dobro je tudi vedeti, da ljudje z neuravnoteženim prehranjevanjem, bodo tudi veliko prej imeli alergijske reakcije na  strupe žuželk. 

 

Kako pa si pomagamo, če nas bodo žuželke vendarle pičile?  Kaj je prva pomoč?

 

Strup žuželk je beljakovinske oziroma aminokislinske narave; druge sestavine so še biogeni amini, ki povzročijo bolečino na mestu pika in pordenje kože, nato kinini, ki znižujejo krvni tlak in povzročajo krčenje gladkih mišic. Tu so encimi fosfolipaze, ki poškodujejo celice in zavirajo koagulacijo krvi ter encimi hialuronidaze, ki skrbijo, da se strup hitro razširi po telesu. Vnos tujih proteinov v telo, torej strupa, povzroči reakcijo, ki sproži tvorjenje histamina. Pri alergičnih ljudeh je ta reakcija zelo izrazita. 

 

 

Pomnimo: strupi kožokrilcev so beljakovinske narave in jih moramo pravilno razgraditi.

 

 

Najprej poskušamo ohladiti mesto pika, da oviramo pretok strupa po krvi. Lahko uporabimo velik hladen kamen, če nimamo leda. Potem skušamo razgraditi strup s pomočjo naravnih encimov, ki so v ananasu, papaji, česnu in čebuli. Nekateri strupi, na primer čebelji strup, delujejo kislo zato si pomagamo s sodo bikarbono; čajno žličko je raztopimo čajno v kozarcu vode in z vato natiramo ranico. Pri čebelah moramo odstraniti želo; to naredimo s konicami prstov. Osji piki so bazični, zato si pomagamo s kisom. Klope moramo izvleči počasi in previdno s pinceto; olje ali mast sta uspešna, če to naredimo takoj, ko se je klop prisesal na kožo. 

 

 

Pomnimo:  čebelji strup deluje kislo, zato ga nevtraliziramo z bazično sodo bikarbono.  Osji piki so bazični, zato si pomagamo s kisom ali limono...

 

 

Rekla sem že, da večina ljudi na pike ni alergična. Toda včasih ne vemo, da smo na pike žuželk alergični in zato je dobro biti prvih pet minut zelo pozoren na znamenja. Če se pojavijo: vrtoglavica, otekanje žrelnice, oteženo dihanje, močno izraženeo območje pika, tedaj gremo takoj k zdravniku. Predvsem pa nič alkohola. Kot pomoč pri alergijskih reakcijah pomaga voda. Veliko je moramo spiti. Če smo namreč dehidrirani, se poveča tvorba histamina, kar krči bronhije in težko dihamo. 

 

 

Pomnimo:    pri pikih je prvih pet minut odločilnih. če se pojavijo vrtoglavica, oteženo dihanje.., poiščimo zdravniško pomoč!

 

Na kratko in konkretno: prva pomoč pri pikih? 

Čebula: na pike položimo rezine čebule. Enako lahko storimo z listi: oreha, trpotca, žajblja, gabeza, zelja, črnega bezga, zlate rozge, zelene, origana in šetraja.

Oljčno olje olje zoper pike žuželk: dve žlici olja zmešamo z jajčnim beljakom in s tem premažemo pičeno mesto. 

Šentjanževo olje zoper pike žuželk: šentjanževo cvetje namakamo v oljčnem olju, pustimo do 30 dni na soncu.

Sesekljani porovi obkladki: svež por drobno sesekljamo ali zmeljemo v kašo in ga damo na mesto pika...

Melisino žganje: meliso namakamo v žganju, z njim premažemo mesto pika.

Česnova tinktura: ¼ kg česna namočimo v litru 60 % alkohola; pustimo 30 dni na soncu; s tem premažemo mesto pika.

Obkladki iz ilovice, kumare in sluzi semena melone.

Meden obkladek: z njim zdravimo čebelje pike, razpokano kožo, opekline od sonca, zanohtnice...

Ječmenova moka: skuhamo jo v vinu in položimo na otekline zaradi pikov.

 

 

Pogosto slišimo, da so ljudje na pike žuželk - alergični.              

 

 

 

Pravih alergij na pike je veliko manj od prepričanja ljudi. Rdeč flek in nekaj otekline še ni prava alergija. Najpogosteje nas pičijo kožokrilci: čebele, čmrlji, ose in sršeni, bolj nevarni so piki kač in škorpijonov. V našem okolju njihovi strupi ponavadi niso smrtni; toda ob pravih alergija na strup so mogoči zdravstveni zapleti. Prav zato je potrebno takoj reagirati in zmanjšati vpliv strupa. 

 

 

 

Sončne opekline, odrgnine in udarci:

 

 

 

Včasih nas na poti na dopust, na potepu po naravi, ali ko se znajdemo nepripravljeni na soncu – presenetijo sončne opekline kože...

 

Tudi pri sončnih opeklinah so  prva pomoč so tri limone, ki jih stisnemo v pol litra vode. S to ''limonado''  premažemo kožo in pustimo, da se osuši; seveda se skrijemo v senco. Limonin sok hladi, razkuži in spodbuja naravno regeneracijo povrhnjice. 

No, pozneje naredimo zdravilno oblogo po naslednjem receptu: 

ZDRAVILNA OBLOGA: zmešamo 250 dag skute, dve jedilni žlici medu in sok ene limone. Nanesemo na kožo in po 15 minutah speremo ter premažemo z zaščitnim oljem.

Zoper alergije na  koži pa uporabimo jogurtov namaz; vzamemo navaden jogurt in ga razmažemo po koži. 

 

Pri opeklinah na kožo lahko tudi naribamo več plasti  korenčka. Ta hladi, zdravi kožo in prepreči mehurje. 

 

 

Poleg pikov insektov in žuželk in sončnih opeklin se med dopustom pogosto srečamo tudi z odrgninami in udarci, ki nam poleg buške lahko pustijo tudi otekline....

 

 

     

Resne poškodbe je kot rečeno treba nemudoma zdraviti v bolnišnici, a buške in podplutbe lahko zdravimo sami. Že zelo staro ljudsko zdravilo pri obtolčeninah je zelje, ki ga v listih ovijemo, na primer okoli kolena. Tega ponavadi nimamo takoj pri roki, zlahka pa najdemo mrzel kamen, ki ga  denemo na poškodbo. Pri manjših površinah si pomagamo z limoninim sokom. Z napol prerezano limono drgnemo po obtolčenini, lahko pa na rezine narezano limono povijemo čez poškodbo. 

 

Pomnimo:  pri udarcih in obtolčeninah uporabimo mrzel kamen, nato pa zelišča ali liste dreves, ki so okrog nas. Če imamo na voljo, uporabimo sveže zeljne liste in z njimi ovijmo poškodbo.

 

 

Limonin sok ustavi tudi krvavenje iz manjše praske in ureznine, hkrati rano razkuži. Protivnetno delujejo maščobne kisline omega 3, torej ribje olje. Zaužijemo ga v obliki kapsule, da deluje v telesu. Izkazalo pa se je tudi kot zdravilno pri vneti ritki dojenčka in pri drobnih vnetjih na koži odraslega človeka. V ta namen kapsulo z ribjim oljem  preluknjamo in olje odcedimo na vneti del.

 

 

In še nekaj lepotilnega: peteršiljeva voda je dobra proti sončnim pegam. Vzamemo pest peteršilja, ga sesekljamo in damo v liter vode. Pustimo čez noč, naslednje jutro umijemo obraz in kožo tam, kjer so sončne pege. Za zmanjševanje gub, si zjutraj in zvečer umijemo obraz z vodo, v katero smo stisnili kar veliko limoninega soka.