SEVNICA – NARAVA NA KROŽNIKU IN V KOZARCU


 

Terenska ekipa oddaje Dobro jutro je že drugič v zadnjih nekaj letih obiskala občino Sevnica. Ustavili smo se na Sevniškem gradu, od koder je lep razgled po kraju, vsej dolini in na reko Savo. Kraj Sevnica je zrasel na levem bregu reke, ki je v zgodovini sodil pod Štajersko deželo, desni breg z Boštanjem in drugimi vasmi pa je bil v Kranjski deželi. Obsežni ostanki Ajdovskega dvorca nad mestom razkrivajo, da je bilo to območje poseljeno že v pozno antičnem obdobju, v času priseljevanja slovanskih ljudstev, a arheološka znamenja so tudi o prazgodovinskih naselbinah. Mogočen grad nad mestom opozarja na velik strateški in gospodarski pomen kraja v srednjem veku, ko Sevnica pridobi trške pravice... No, med našimi javljanji v oddajo Dobro jutro smo skušali kar največ izvedeti, kako je v občini Sevnica danes.

 

Na robu grajskega parka, od koder sega pogled na Lisco in cerkvico Sv.Roka na vzpetinici nad mestom, sta  Zdravko Remar in Matej Imperl, oba KŠTM Sevnica, govorila o zgodovini in sedanjosti kraja in občine.

 

V  osrednjih vklopih pa so se sredi parka s svojimi izdelki predstavili.

-DRUŠTVO SALAMARJEV SEVNICA, ki prirejajo salamiade, tekmovanja v kakovosti salam.

-DRUŠTVO LJUBITELJEV DOMAČIH SALAM: prinesli so: Daničičeve salame in ričet, razne paštete, 3 vrste špehovk, belo panceto, pikantne klobase s sirom, kruh.

-OVČARSKA KMETIJA URBAN: ovčje mleko in ovčje sire (poltrde in trde, feta, sir s sončničnimi semeni), albuminsko skuto.

-AKTIV KMEČKIH ŽENA ZABUKOVJE: sadje, jabolka, sevniška voščenka, štrtudel, palačinke, pita, jabolčnik...

-PEKARNA IN KAVARNA KRUHEK: pito Prva dama in pekovsko pecivo in kekse (janeževe upognjence, keksi iz tatarske ajde), potice (orehova, skutina, makova, pehtranova, metina, kokosova), rozinov šarkelj in rozinov hlebček, pletena srca...,

-HOTEL AJDOVEC:  -ajdin pozdrav iz ocvirkovce in zeliščne skute; -Sevniški krožnik; -jedi iz spargljev, -ajdina pojedina za nedeljo z zorjeno govedino in čemaževimi štruklji, pražen krompir in jagenčkova kračka; poširana postrv, ajda, zelena in korenček; rebrca krškopolca s timijanom in mlad krompirček z rožmarinom; že skoraj pozabljena telečja jetrca z pire krompirjem, -grahova juhico z zelišči in skutni cmoček; šmorn z bezgovimi cvetovi in prelivom svežih jagod, -domače limonade iz melise, žajblja, bezga, -sladica: Torta Melanija

-TONČKOV DOM NA LISCI:  imel bo na ogled 5 vrst praženjakov (šmornov): jurkov praženjak, šmorn z borovnicami,  z bučnicami, rozinami, jabolki, gobova juha z ajdovimi žganci, postreženo v kahlicah, ričet...

-ČEBELARSKO DRUŠTVO SEVNICA: izbor medov in medenih izdelkov.

-KMETIJA JAZBEC: kruh iz krušne peči (beli, temni, pirin in ajdov), orehova potica in skutina potica s pregreto smetano ter skutina potica s pregreto smetano in pehtranom, makova potica, potratna potica, melisina potica,  ter hišni piškoti z maslom in svinjsko mastjo, janeževi upognjenci, jušni ezanci, rolno izdelani in – jajcemat.

--PIZZERIJA RONDO SEVNICA: predsedniški burger z dolar krompirjem  /posebno velik in s sirom obdan in zapečen burger/  

-HIŠA VIN KAMENŠKO: sevniški krožnik (domače suhe mesnine, namazi, domači kravji siri z zelišči, skute, solate, zelišča (boreč, drobnjak, timijan, majaron), čebula, česen,  domača ocvirkovca, ajdov kruh); sledi kosilo: ajdova juha z jurčki v kozarcu; svinjska pečenka iz krškopoljca, skutini štruklji kot priloga, nov pečen domač krompir,  zelena solata z orehovim prelivov in z gozdnimi jagodami; za sladico pa jabolčna zloženka...

-KLET MODRE FRANKINJE-GRAJSKA VRTNA VILA: predstavitev modre frankinjo in kleti modre frankinje.

 

Za zaključek sta gledalce nagovorila Mojca Pernovšek, direktorica KŠTM, in jih povabila na festival modre frankinje ter  požupan Sevnice, Janez Kukec.

 

MESO IN MESNI IZDELKI IZ GOVEDA IN DROBNICE

 

Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo. Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline in nato šele v fazi presnove lahko telo spremeni aminokisline v tako kombinacijo, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so torej temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja.


 

POMNIMO: človek, podobno kot živali, ni sposoben absorbirati dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko in je za normalen razvoj in delovanje telesa nujno potreben. Naše telo  je sposobno dušik črpati le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so slednje manjše biološke vrednosti.

 

Beljakovine živalskega izvora, meso in beljakovinski produkti, vsebujejo prav vse esencialne aminokisline v medsebojno pravilno uravnoteženih razmerjih, kakor jih telo potrebuje, saj so podobnega ali skoraj enakega razmerja kot mišice človeka.

 

Pri rastlinah le redko srečamo tako ugodno aminokislinsko sestavo in razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še v tem primeru ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer – železa, vsaj ne v zadostni meri. Nekatere rastline, na primer ajda in soja, sicer imata vse esencialne aminokisline, vendar so nekatere v zelo majhnih količinah, v sledovih. In metabolizem poteka le toliko časa, dokler ne zmanjka limitirajočih količin.


 

Brez beljakovin sploh ne moremo preživeti.

 

Vseh aminokislin je 22 in iz permutacij med njimi telo pripravi do 5 tisoč vrst različnih beljakovin. Pri tem človekov organizem lahko poljubno kombinira in spreminja sestavo beljakovin, vendar sam nikakor ne more narediti osnove – torej aminokislin.

 

Živinorejski strokovnjaki priporočajo pašo čez vse leto, tudi v suhi zimi, razen v snegu, ko jih je treba krmiti samó s senom, z mrvo, ki smo jo nakosili poleti. Pašne živali so tako res izpostavljene tudi neugodnim vremenskih razmeram, toda zaradi tega postanejo bolj odporne in zdrave. Ta trditev je tudi v praksi merljiva, saj podatki kažejo, da so stroški za veterinarske storitve na kmetijah, kjer živino pasejo, veliko nižji kot tam, kjer imajo intenzivno prirejo v hlevu. Veterinarji seveda tem hlevskim živalim pomagajo z zdravili, toda snovi iz zdravil preidejo s produkti in mesom tudi na naš krožnik in v naše telo.

 

S pašo goveda in drobnice, pa tudi  prašičev, konj, oslov in perutnine na živi zemlji pridobimo meso in produkte pašnih živali z več vitamini in vsemi drugimi snovmi za prehrano človeka, zato strokovno pravimo, da so to - funkcionalna živila. Po definiciji so funkcionalna živila hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki zagotavlja ugoden učinek na zdravje in zmanjšuje možnost nastanka določenih bolezni.

 

REJA DROBNICE

 

Med drobnico v Sloveniji imajo ovce med pašnimi živalmi prav posebno mesto. Največji razmah je ovčereja pri nas dosegla v drugi polovici 19.stoletja. Tedaj se je po slovenskih pašnikih, bregovih in planinah paslo kar okrog 300 tisoč ovc. Proti koncu stoletja je stalež začel upadati. Trend se je nadaljeval čez obe svetovni vojni vse do leta 1980, ko je bilo v Sloveniji le še okrog 20 tisoč ovc različnih pasem. V zadnjih desetletjih pa vzreja ovc spet naglo narašča, s tem pa tudi ponudba ovčetine ter ovčjega mleka in mlečnih izdelkov, zlasti sira in jogurtov.

 

Pri nas imamo kar nekaj avtohtonih pasem. Na Primorskem sta doma bovška pasma in istrska pramenka, v drugih delih sta znani belokranjska pramenka in jezersko - solčavska pasma. Ovce med pašo jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in ovčjih mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin.

 

Dobro je vedeti, da je od količine beljakovin odvisno naše počutje. Če imamo 8 gr beljakovin na 1 dl krvi ali več, potem se dobro počutimo in smo v vrhunski formi. Pod 6 gr beljakovin na 1 dl krvi že nastopijo kritično počutje in zdravstvene težave.

 

Meso za encime, hormone in protitelesa

 

Človek beljakovinsko hrano potrebuje tudi za tvorbo encimov in hormonov ter protiteles. Prav izbrane aminokisline potrebujemo za nastanek hormonov dobrega počutja, za noradrenalin, serotonin in dopamin. Prav tako ne bi smeli zanemariti razmerja med posameznimi aminokislinami v beljakovinski hrani, kar v praksi pomeni, da moramo uživati raznovrstno beljakovinsko hrano, tudi rastlinsko, ter da moramo beljakovine vedno dopolnjevati s sadjem in zelenjavo. Vsakega po malem, sezonsko in lokalno!

 

Med pašnimi živalmi imajo ovce prav posebno mesto.

 

Ovce med pašo jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka ter ovčjih sirov in drugih mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin.

 

Toda če pogledamo strukturo maščobnih kislin pri ovcah, dobimo veliko bolj ugodno sliko.

 

V ovčjem mleku, sirih in izdelkih je izredno dobro razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, potem imajo štiri do petkrat krat več konjugirane linolne kisline. Ta po podatkih številnih raziskav močno varuje pred aterosklerozo ter rakom dojke, debelega črevesa, prostate, kože in jeter. Močan zaščitni učinek naj bi imela v vseh fazah razvoja raka, celo v fazi metastaz.

 

Vsi ki sovražite odvečne kilograme, si boste zlahka zapomnili, da konjugirana linolna kislina odločilno pomaga pri zdravem hujšanju in oblikovanju telesa. Povečuje mišično maso ob hkratnem zmanjšanju telesnih maščobnih zalog, saj pospešuje izgorevanje maščob, obenem pa zavira njihovo nadaljnje kopičenje.

 

Od drugih maščobnih kislin v ovčjem mleku in izdelkih moramo omeniti še masleno kislino ter kaprinsko, kapronsko, lavrinsko in oleinsko kislino. Maslena kislina je kratkoverižna maščobna kislina in je osnovni vir energije za celice debelega črevesja. Že dolgo je znano, da maslena kislina odpravlja prebavne težave, driske in zaprtja, preprečuje napenjanje ter lajša bolečine v trebuhu in simptome chronove bolezni.

 

Prav tako je v ovčjem mleku in proizvodih iz njega v povprečju več karotenoida lutein. Prav zaradi tega priporočam ovčji sir za preprečevanje degeneracije rumene pege v kombinaciji z likopenom v paradižniku. Ali testenine s paradižnikovo omako in z ovčjim sirom, potem paradižnikovo solato z ovčjim sirom, pršut z ovčjim sirom in podobno.  Vse druge prej omenjene maščobne kisline preprečujejo holesterol ter uničujejo zajedavce v telesu, na primer Candido. Zato so vse koristne.

 

Zaradi visoke vsebnosti vseh vitaminov zlasti  B1, B3, B5,E in,B9 (folna kislina) priporočam kombiniranje ovčjega sira z joto, mandarinami, pršutom, orehi, lešniki, jajčnimi jedmi, z rdečo peso in z veliko zelene solate.

 

Obilica je tudi mineralov in prav vseh je količinsko več kot pri kravjem in kozjem mleku in proizvodih. V ospredju so minerali: mangan za boljše delovanje ščitnice, zoper osteoporozo in bolečine v sklepih, za boljši spomin in dobro voljo. Zelo veliko je molibdena, ki je sestavina encimov za razstrupljanje telesa. Molibden tudi preprečuje nastanek putike. V ovčjem siru je tudi veliko magnezija. Ker so poleg še vitamina C in D ter kalcij in cink, ovčji sir izboljšuje gibčnost koti.

 

V ovčjem mleku je tudi visoka vsebnost biotina za zdrave lase in kožo, zoper bolečine v mišicah in za manjšo utrujenost. Med beljakovinami je v ovčjem mleku veliko levcina za izboljšanje prebavljivosti beljakovin. Cistin, cistein in metionin pa so tri aminokisline, ki varujejo pred staranjem in omogočajo pravilno razstrupljevanje telesa. Torej: ovčji sir je pravi dragulj med siri.

 

V oddaji smo veliko rekli o trtah in vinu. Zlasti o modri frankinji, ki ima zelo veliko resveratrola. Tod o tem sem podorbno pisala prejšnjič, zato pa se več posvetimo sadju.

 

JABOLKA - JIH RES POZNAMO IN CENIMO DOVOLJ?

 

Jabolko (lat.: Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodijo v družino rožnic (lat.: Rosaceae) in v skupino pečkarjev, sadanih vrst, ki imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov s skupnim latinskim imenom Malus pumila. Še najbližje tem divjim vrstam je še danes navzoča lesnika (Malus sylvestris ali Pyrus malus), ki jo sicer redko najdemo po mešanih gozdovih.

Prvotna domovina jabolk je bil Bližnji vzhod (Mezopotamija). Najstarejše ostanke jabolk, stare  vsaj 6.500 let, so arheologi odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan in v Mali Aziji. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolka in sadili jablane vzdolž reke Nil. O jabolkih so pisali stari Grki in Rimljani. Prav njihov je star pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: ''Jabolko na dan odžene zdravnika stran''.  Drugi pregovor pa pravi, da bi zdravniki ostali brez posla, če bi vsak večer pred spanjem pojedli eno jabolko.

S pohodi Rimljanov so se različne vrste jabolk razširile po vsej Evropi, celo na britanske otoke. Pomembno vlogo pri širitvi jabolčnih dreves so imela tudi germanska in slovanska plemena.

V starem veku so jabolka sadili naključno; sadovnjaki kot poseben prostor za  sadna drevesa se pojavijo šele v srednjem veku, najprej znotraj samostanskih in  pozneje tudi grajskih obzidij. Že v tretjem stoletju pred našim štetjem pa je grški botanik Teofras odkril cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in nastanek različnih sort. Na prelomu v novi vek so, sodeč po Valvazorju, na naših tleh poznali že več sto sort jabolk.

Načrtno gojenje

V času razsvetljenstva cesarice Marije Terezije je osrednja oblast na Dunaju prevzela vodilno vlogo v gospodarstvu monarhije, kamor so sodili tudi naši kraji. Tedaj, zlasti pa v začetku 19. stoletja, so ustanavljali Deželne kmetijske družbe, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje. Leta 1889 so v Avstrijskem pomološkem društvu, v katerega so bili vključeni tudi slovenski sadjarji, določili ''deželne sadne izbore'' za vse avstro-ogrske dežele, tudi za Štajersko in Kranjsko. Izbor so dopolnjevali dobrih dvajset let in ga  dokončali tik pred Prvo svetovno vojno.

Zdrava jabolka so ''modni trend'' in zahteva za zdravje

 

Večja pridelava je posledica osveščenosti prebivalstva, da so jabolka zdrava in nujna v vsakodnevni prehrani. No, v svetovnem merilu poznamo več kot deset tisoč različnih sort jabolk, pa vendar na ožjih območjih povsod  tržno izkoriščajo precej manjši asortiment.

 

Katere hranilne snovi imajo jabolka?  

 

Jabolka vsebujejo do 91 % vode,  do 0,4 % beljakovin, do 0,6 % maščob, do 14,8 % sladkorjev, od tega tretjino do polovico fruktoze, slabo petino saharoze in šestino glukoze. Zraven je 0,2 – 1,5 % sadnih kislin, in sicer: jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, malične ali tartarinske in oksalne kisline. Surovih topnih in netopnih vlaknin je do 3,3 %, skupnih taninov ali čreslovin je do 0,3 %. Energijska vrednost jabolka je 218-268 kJ ali od 51 do 64 kKal/100g.

 

Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je v kožici, tik pod površjem lupine, in sicer kar 6 krat več kot v mesu jabolka. V kožici je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti.

Rudninskih snovi ali mineralov je do 0,7  %, med njimi je največ kalija, sledijo pa natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod.

 

Jabolka so bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin (klorogenska kislina in katehina), karotenoidov (Betakaroten) in flavonoidov (med njimi sta tudi  florizin in kvercetin).

 

Raziskave kažejo, da bi z uživanjem dveh jabolk skupaj z lupino na dan, ki imata okrog 10 g vlaknin in antioksidante, kar za 14 % zmanjšali tveganje za srčna obolenja. Ugotovili so tudi, da flavonoidi iz jabolk preprečujejo razvoj rakavih celi.c. Neka britanska raziskava je ugotovila, da so ženske hitreje hujšale, če so pojedle po tri jabolka na dan. Pomembno je spoznanje, da antioksidanti v jabolkih preprečujejo oksidacijske poškodbe možganov in posledično postopno izgubo spomina in pešanje možganskih sposobnosti.

 

Jabolka so izredno dobra za sladkorne bolnike. Znanstveno je potrjeno, da vlaknine v jabolkih zavirajo nihanje sladkorja v krvi.


 

Blagodejno delovanje jabolk

 

Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena ali v sokovih. Čeprav še danes velja načelo Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran!, pa jabolka nikakor niso zdravilo za zdravljenje katerekoli bolezni. So pa preventiva, kar pravzaprav pove že omenjeno antično reklo.

 

Pomagajo proti zaprtju in driski, čeprav zveni še tako protislovno. Pektini v jabolkih vežejo strupene kovine, na primer živo srebro in svinec, da jih črevesje lahko hitro odstrani iz telesa. Čreslovina iz jabolk in tartarinska kislina zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov in ustavljata driske ter pospešujeta zdravljenje bolezni. Rahlo ogreta jabolčna kaša ali rahlo pečeno jabolko sta tudi eni izmed najbolj lahkó prebavljivih jedi. Na želodec in črevesje delujeta blažilno, odpravljata vnetja želodčne sluznice in želodec spodbujata k normalnemu delovanju.

 

Nekateri oporekajo, češ da ni mogoče jesti jabolka na prazen želodec navsezgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ker jih tišči v želodcu ali peče zgaga. Vzrok je, da uživajo premrzlo jabolko ali goltajo cele kose in jih premalo prežvečijo. Rezine jabolk rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe, ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo.

 

Za vse velja, da je dobro vsaj enkrat na mesec narediti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni in neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.

 

Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jabolčna in vinska kislina nevtralizirata odvečno želodčno kislino ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolko. Njene učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.

 

Jabolka kot bogat vir kalija in drugih mineralov uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo revmatične težave sklepov, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovit sadež proti virusu herpesa. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.

 

Jabolka so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu

Kuhali so jih in pili kot kompote, jih pekli in zavijali v zavitke in narastke. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, bolezni srca, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka v obliki kompota, pečena so polagali na boleče uho, pečena pretlačena z olivnim oljem pa so polagali na rane.

 

Strastni kadilci ponavadi ne marajo jabolk. Zakaj?

 

Zato ker nikotin v črevesni sluznici učinkuje v črevesni sluznici na jabolčne kisline tako, da povzroča motnje. Če smo sposobni to težavo premagati, potem se z jabolčno kuro lahko odvadimo kajenja. To dosežemo že tako, da dva do tri dni uživamo vsaj po dvajset jabolk na da, lahko sveži, lahko pečena, kuhana v kompotu, v obliki sokov, čežane in podobno. Ta kura povzroči hud odpor proti kajenju.

 

NASVETI  iz ljudskega zdravilstva

 

1.     za odpravo psihične izčrpanosti: neolupljeno in narezno jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo stati eno uro, osladimo z medom. Spijemo mlačno.

2.     za boljše delovanje prebavil, čiščenje krvi in za moč: dve jabolki in eno rdečo peso zmiksamo in spijemo gosti sok.

3.     za pevke in pevce: pečena jabolka z medom so dobra pomoč proti hripavosti. Pojemo še topla!

4.     za boljši imunski sistem: hren nastrgamo, dodamo limono, naribamo jabolka, solimo in premešamo, okrasimo s kislo smetano. Ponudimo h kuhanemu ali pečenemu mesu.

5.     proti prehladu z jabolkami in hrenom po primorsko: hren nastrgamo, naribamo jabolka, dodamo rjav trsni sladkor in med mešanjem dušimo na zmernem ognju, da karamelizira.

6.     proti visokemu tlaku: stebelno zêleno nerežemo na koščke, obarimo v slanem kropu, ohladimo in vanj na tanke rezine narežemo jabolka, pokapljamo z limoninim sokom, dodamo grobo sesekljane lešnike, zdrobljen ovčji sir, malo smetane, oljčnega olja, popra in soli.

 



 

META POMIRJA:

 

Meta (lat.: Mentha). Meni so ostali v spominu dobri mamini metini štruklji. Meta je pri nas rasla vsepovsod, dišalo je vsevprek in celo mladi mucki so bili omamljeni od njenih vonjev. Danes vem: okrog mete je bilo veliko pelina in krompirjeva njiva. Ta kombinacija namreč meto spodbuja k rasti. Meni meta uspeva v lončku na balkonu. Jeseni jo porežem in zamrznem, spomladi začne poganjati nova.

 

Meto s pridom uporabljamo v vseh sladkih jedeh, štrukljih, napitkih, prelivih in čaju. Nepogrešljiva je pri jedeh na žaru in ribah, v marmeladah in solatah, zlasti s fižolom, saj preprečuje napenjanje. Met je sicer več kot 600 vrst, številne so hibridi, a jih je le nekaj glavnih. Jaz gojim poprovo meto (lat.:Mentha piperita); ta je najbolj bogata z mentolom in mentonom v njenem olju.

 

Meta pomirja, njen čaj ustavlja želodčne in žolčne napade, črevesne in menstrualne krče, ustavi siljenje na bruhanje, uravna nervozno srce in uspešno odpravlja hipohondrijo! Dovolj je menda že desetdnevna kura... Kopel iz poprove mete lajša revmatične težave in pomaga čistiti kožo. Star ljudski recept hvali meto zoper glavobol.

 

Dobro je vedeti, da so divje, negojene rastline marsikdaj celo bolj ''zdravilne'' od kulturnih rastlin. Najprej zato, ker se za svoj obstoj morajo boriti in drugič, ker jih človek s svojimi posegi še ni spridil. Pojdimo v naravo in pomislimo, koliko zdravja je okrog nas, samo vedeti moramo zanj in ga znati uporabiti!


 

MELISA VRAČA NASMEH:

 

Navadna melisa (lat.: Melissa officinalis L) ali srčno zelje uspeva v Sredozemskih deželah, povsod tam, kjer uspeva vinska trta. Raste na suhih tleh in na sončni legi, na posekah in ob zidovih, kjer je zavarovana pred vetrom. Izvorno ime zanjo je grško: beseda melissa namreč pomeni – čebela.  Ima namreč bogate cvetove na katerih je vedno veliko čevbel. Druga ljudska imena za to rastlino so: aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medenika, medovka, oselnica, osenika, rojevnica, srčno zelje, citronska melisa, limonasta meta ...

 

Melisa ima poleg grenčin, soli in čreslovin tudi hlapno eterično olje, v katerem so geraniol aldehid, citral in citronelal. Zaradi njih melisa po vonju spominja na limone. V melisi je veliko železa, jantarne kisline, raznih vitaminov in encimov.

 

Sv. Hildegarda je zapisala, da melisina toplota zajame vranico in razveseljuje srce. Paracelsus je zapisal, da je melisa najboljša rastlina za srce. Nesporno je, da melisa krepi srce, preganja pobitost ter koristi želodcu in skoraj vsem organom. Zeliščarji priporočajo meliso pri histeriji, hipohondriji, motnjah in krčih ob menstruaciji, napenjanju, pri driskah, želodčnih težavah, bruhanju ter depresijah in preutrujenosti. Melisa je cenjeno zdravilo zoper migreno, zobobol ali glavonol, pri omoticah in podobno. Najpogostejša uporaba melise je pri srčnih krčih in angini pektoris.

 

V kulinariki je melisa znana kot začimba za sladke jedi, sladke omake in namaze; z njo pripravimo palačinke, z lističi okrasimo sadne kupe in torte, zelo dobro se obnese tudi ob gobah in divjačini..., povsod, kjer lahko uporabimo tudi limono. Dodajamo jo tudi v ribje jedi in k perutnini. Iz melise z dodatkom sladkorja pripravimo sirup, ki ga redčimo z vodo, da dobimo osvežujoč sok.

 

Ste vedeli? Čebelarji meliso že stoletja uporabljajo za privabljanje čebel; nove panje zdrgnejo z melisnimi listi, saj je eterično olje melise zelo podobno Nasonovem feromonu in na čebele enako učinkuje. Nasonov feromon je feromon, ki ga izločajo čebele delavke kot pomoč drugim čebelam pri vrčanju k svojemu panju in za označevaje cvetov z nektarjem. Čebele izločijo feromin tako, da dvignjejo zadek in s tem razkrijejo Nasonove žleze ter zamahnejo s krili, da se feromon hitreje širi po zraku. In vse snovi iz vrst terpenoidov, ki so v čebeljem feromonu, so tudi v melisi. Pa recite, da narava ni čudežna!

 

 

POMNIMO:

 

-resveratrol v modri frankinji je kar 300 krat močnejši antioksidant kot vitamin E in v človekovem telesu odločno preprečuje oksidacijo lipidov. Že dolgo je znan kot varovalni antioksidant za srce in ožilje. Toda v minulih dvajsetih letih so odkrivali še veliko več blagodejnih učinkov.

 

-vino mora biti del obroka; sodi med hrano in z encimi dopolni številne jedi, da so prijetnejšega okusa in bolj lažje prebavljive.

 

-ustrezna reja prašičev je pogoj za dobre surovine, te pa so osnova za kakovost salam. V pravilno dozorjeni salami so hranilne snovi v za človeka zelo sprejemljivi obliki.

 

-ovčje mleko pospešuje izgorevanje telesnih maščob in povečuje mišično maso. Ima tudi veliko za zdrave lase in kožo.

 

-Pečeno jabolko ali rahlo ogreta jabolčna kaša sodita med najbolj lahko prebavljive jedi. V kožici jabolka in tik pod njo je največ vitamin c, vlaknin in antioksidantov.

 

-Meta je nepogrešljiva pri jedeh na žaru, marmeladah  in  solatah,  zlasti s fižolom. Zdravje v pozno starost in dolgoživost sta povezani z uravnoteženo prehrano.

-Melisa je odličen dodatek gobjim, ribjim in divjačinskim jedem. Čebelarji uporabljajo meliso za privabljanje čebel.

 

-zdravje v pozno starost in dolgoživost sta povezani z uravnoteženo prehrano.

 

-na voljo moramo imeti prav vse hranilne snovi, sicer se presnova upočasni in energija upade.